Makadamkanje po Pokljuki

Začetniški krog, ki je hkrati eden od najlepših sploh v Sloveniji.

Objavljeno
30. junij 2020 10.17
Posodobljeno
30. junij 2020 10.17
Razglednica s Pokljuke. FOTO: Miroslav Cvjetičanin
Čeprav se nabere komaj 22 kilometrov, se splača iti na Pokljuko in uživati na njenem makadamu, razgledih tudi, seveda, in tudi v vsej preostali ponudbi, ki jo lahko zaužijete tam zgoraj med smrekami, najbolj ravnimi na svetu.



Namen tega zapisa je podati odgovor tistim, ki so me spraševali, kje po Pokljuki naj kolesarijo, medtem ko čakajo na Rogliča. Ena vmesna; prejšnjo nedeljo je bil ves kolesarski svet uprt na Pokljuko, ker se je bil epski dvoboj z najnovejšim datumom v kolesarstvu med Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem. Med njima je devet let razlike, Primož je starejši in je zato devet sekund zaostal za mlajšim Tadejem.

Vmes je bilo treba dočakati cilj, zato sem se odpravil na moj, najin krog z makadamkarjem. Tu je treba prišepniti, da svoje kolo za ciklokros, občasno predelam v makadamkarja, kar pomeni, da mu privijačim širšo balanco in prav tako širše gume. Podlaga na Pokljuki je hudičeva za te vrste koles, bolj je usmiljena za gorske modele, vendar je ta krog še kako dolgočasen za traktorsko različico.

Startal sem pred Športnim Centrom Pokljuka in se usmeril v smeri zahoda, čeprav je sonce šele vzšlo. Smer Uskovnica, odličen makadam, gumi sprednja in zadnja na 3,5 bara. Vroče je in smreke ne delujejo kot pahljača. Sledi kratek spust, in ko se nam na križišču prikaže tabla, ki usmerja na Uskovnico, jo ignoriram in se usmerim levo, namesto desno, torej v smer Konjske doline in Zajamnikov.
 

Koledarski pogled


Verjetno ste uganili; ta krog je najlepši na svetu ravno zaradi Zajamnikov. To so tiste pastirske kočice, ki se bahajo na vsakem stenskem koledarju, ki prikazuje krasote naše dežele. Do Zajamnikov se pride že po slabih desetih kilometrih, po klancu navzgor, ki sploh ni tako nedolžen, zato pa pravim, da se splača priti na Pokljuko pa, če tudi za samo 22 kilometrov. Tisti brez prave kolesarske kondicije, se jih boste nažrli, to vam garantiram. Zajamnike fotografirajte na sto in en način, zdi se mi, da so samo zato še tam.

image
Smerokaz, ki se ga boste dolgo spominjali. FOTO: Miroslav Cvjetičanin


Potem nadaljujte v smeri juga, naprej po isti cesti. Makadam obogaten z idiličnim gozdom, travniki in pašniki. Preden boste butnili na asfalt v Goreljku boste videli odcep za Konjsko dolino. Tokrat je nisem obiskal, vi pa, če ne boste čakali Rogliča, le storite še ta premik. Konjska dolina ni konjska, je pa zelo lepa.
 

Levo, levo, nasprotno od smeri urnega kazalca


Asfalt po dolgem času. Zavijte levo v smeri Šport hotela. Tu boste videli osrednjo Pokljuko z vsemi vikendi vred in sramotnim propadanjem Mare, okrepčevalnice, ki je dolga leta služila kot osrednja kolesarska krčma v teh koncih. Nadaljujte po asfaltu, vmes se izogibajte kravam in avtomobilom z LJ začetnicami na tablicah, na svoji levi boste opazili vlečnico, ki pozimi vlači v breg smučarje, in potem prestavite v nižjo prestavo, kratek klanček po imenu jebovček, na vrhu levo je hotelček Jelka, vi greste naravnost in spet na levi boste videli smučišče in hotel Šport, če se ne boste ustavili greste naravnost in prikolesarite do pokljuške avtoceste.

image
Zajamniki s koledarja. FOTO: Miroslav Cvjetičanin


Desno se gre na Mrzli Studenec, levo na Rudno polje, greste spet levo in po nekaj metrov boste videli smerokaz za Javorniško planino, zavijte na makadam, kratko klančino, dol z asfalta. Spet rajska pot za makadamkarje, navzgor. In potem pot močno zaviha navzgor, kakih sto metrov boste grizli kolena, bolje, da greste peš, ker vam lahko srce preskoči v sapnik. Preživeli boste. Po kratkem spustu se vam bo odprl pogled v raj. Nič več ne bom napisal.

Na Javorniški planini je celo okrepčevalnica, postojte, nikjer ni tako lepo. Potem se vrnite na magistralno pot, po kateri ste prišli, zavijte levo in nadaljujte. Že po nekaj sto metrih boste prišli na makadamsko pokljuško avtocesto, table bodo kazale celo smer Bled in Gorje in … vi greste spet levo proti Rudnemu polju.
 

Krog je sklenjen, telo spočito, ne utrujeno


Naravnost, naravnost, navzgor, ni hudega vzpenjanja, je pa preizkus vašega srčnega utripa. Če vas table vabijo levo, greste še vedno naravnost in pridete na sredino vojaškega smučišča na Rudnem polju. Spustite se po poti, na smučišče in po edini poti nadaljujete skozi gozd in pridete na asfalt točno tam, kjer ste štartali, pred hotel Center.

image
Veter je preobličil tudi Pokljuko. FOTO: Miroslav Cvjetičanin


Prekolesarili boste 22 kilometrov, 460 višincev bo za vami, če boste fotografirali lepote, vam bo izlet vzel dve uri vašega dragocenega časa. Če ste v formi in brez fotkiča, potem ste v eni uri naokrog in hoteli boste v drugi krog. Ampak ta zapis ni namenjen takim kolesarjem …

image
Luža na poti proti Javorniški. FOTO: Miroslav Cvjetičanin