Mali vodnik po športni prehrani 1. del

Ljudje, ki so redno telesno aktivni, so praviloma zmogljivejši tako telesno kot duševno in glede na rezultate raziskav tudi srečnejši.

Objavljeno
16. januar 2020 07.52
Posodobljeno
16. januar 2020 08.11
Pri rdečem sindromu je vnos energije s prehranskimi viri nemalokrat celo zadosten, vendar se zaradi več vzrokov, najpogosteje neuravnoteženega prehranskega vnosa glede na zahteve telesne aktivnosti, razvijejo motnje delovanja presnove. Foto: Shutterstock
Telesna aktivnost izboljša presnovo in delovanje telesa. Je ključna komponenta življenjskega sloga, s katerim lahko zdravje temeljito vzamemo v svoje roke – in ne le zdravja, temveč z njo dodajamo življenju tudi bolj veder obraz.

 

Izhodišča za aktivne

Telesna aktivnost je pogoj, da lahko posameznikov življenjski slog opredelimo kot aktivnega. Seveda pa je na poti do optimalnih učinkov telesne aktivnosti, ki podpirajo in izboljšajo zdravje, pomembno upoštevati druge, ključne dejavnike zdravega življenjskega sloga. Najpomembnejši so: primeren počitek (ne pozabite na spanje), izogibanje škodljivim navadam in prehrana, ki podpira telesno aktivnost.


Pravilna prehrana je tisti element življenjskega sloga, ki posamezniku omogoči, da njegovo telo izpolni energijske in hranilne potrebe za osnovne življenjske funkcije in vsakodnevne aktivnosti ter ga pripravi na telesno obremenitev in mu omogoči regeneracijo po njej. Prehrana posameznika, ki je aktiven, torej ne sme biti prepuščena naključju. Poznati je treba osnovna priporočila, ki jim nato dodamo oziroma prilagodimo energijske in prehranske vnose glede na telesno aktivnost. To pomeni predvsem vrsto, obseg in intenzivnost telesne vadbe.

Ta je namreč sama po sebi za telo stres. Če se nanj ne pripravimo in ga nato ustrezno regeneriramo ter tako izzovemo vadbeno prilagoditev, učinka vadbe na zdravje in zmogljivost ne bo. Ali pa bo minimalen. Pretirana telesna aktivnost nas lahko zaradi pretiravanja pripelje celo v popolnoma nasprotno smer, lahko bi rekli, da nas inaktivira. S poškodbami, boleznimi in nemalokrat tudi odporom do vadbe, ker smo se je lotili na »prazen« način.

Telesna aktivnost izzove v telesu stresni odziv. Dejavniki zdravega življenjskega sloga, s prehrano na čelu, omogočajo prilagoditev na stres in izboljšanje zdravja in telesne zmogljivosti.



 

Prehrana za aktivni življenjski slog

Pravilen vnos energije in hranil s prehrano pripomore k boljši telesni vzdržljivosti in zmogljivosti. Pri tem so pomembni vrsta živil, ki jih oseba vnaša v telo, količina in tudi čas, kdaj obroke zaužije. Pomembnejša, kot si predstavlja večina, je hidracija in pri ambicioznih športnikih tudi sestava zaužitih tekočin. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je prehrana pri aktivnem življenjskem slogu podobna strategiji, s katero dosežemo optimalne učinke telesne aktivnosti.

Prehranska strategija je utemeljena na personalizirani – v posameznikove potrebe usmerjeni prehrani, ki jo uživa glede na priporočila za svojo starost in zdravstveno ter prehransko stanje. Vsakodnevni ali osnovni prehrani nato prilagajamo dodatne energijske, hranilne in tekočinske potrebe zaradi telesne aktivnosti.

Tu nekje vmes se posameznik, ki bi rad poskrbel za svoje zdravje, začne zapletati v mrežo, stkano iz zdrave pameti, splošnih priporočil javnega zdravja in pregnane marketinško-gurujske ponudbe. Zato smo za vas bralce pripravili pregled osnovnih priporočil prehrane pri aktivnem življenjskem slogu. Praksa kaže, da danes posameznik potrebuje osnovna izhodišča že za vsakodnevno prehrano, ki jo nato zna dopolniti z elementi športne prehrane.
Vsakodnevno prehrano prilagodimo posameznikovim potrebam in njegovi telesni aktivnosti!

image
Telesna aktivnost je pogoj, da lahko posameznikov življenjski slog opredelimo kot aktivnega Foto: Getty Images

 

Prehranska strategija

Pri današnjem znanju športne prehrane postaja strokovna terminologija že dokaj zapletena in njeno razumevanje zahteva temeljno znanje fiziologije napora, procesa prehranske obravnave in tudi medicine. Športna prehrana ni tisto, kar najdete v trgovinah s prehranskimi dopolnili. Znanje o njej omogoča, da posameznik izoblikuje svojo prehransko strategijo, ki naj bi čim bolj podprla telo pri telesni aktivnosti in omogočila izboljšanje zdravja.

Pri ambicioznih športnikih pa je podlaga za vadbo s čim večjim izkoristkom za napredek v zmogljivosti in čim manj škodljivimi učinki za zdravje. V tem primeru je prehrana droben kamenček v mozaiku uspeha, ko športnik lahko največ iztisne iz svojega telesa.


Zato lahko danes že laik razume, da vseh prehranskih zagat aktivnega življenjskega sloga, še zlasti naporov vrhunskega športa, posameznik ne more rešiti z nobeno dieto. Dieta je absoluten pristop k prehrani. Diete so posebno nevarne tudi zato, ker pri telesni aktivnosti na vseh ravneh, od aktivnega življenjskega sloga za zdravje do vrhunskih športnikov, večajo možnost razvoja nevarnega »rdečega« sindroma. Njegov vzrok je relativno energijsko pomanjkanje za osnovne življenjske funkcije, ker smo porabili preveč energije za telesno aktivnost.

Pri rdečem sindromu je vnos energije s prehranskimi viri nemalokrat celo zadosten, vendar se zaradi več vzrokov, najpogosteje neuravnoteženega prehranskega vnosa glede na zahteve telesne aktivnosti, razvijejo motnje delovanja presnove. Pomanjkanje energije ne vpliva le na zdravje, ampak tudi na športnikovo zmogljivost.
Za aktivni življenjski slog potrebujemo strateško nastavitev prehrane, in ne diete.

image
Prehranska strategija je utemeljena na personalizirani – v posameznikove potrebe usmerjeni prehrani, ki jo uživa glede na priporočila za svojo starost in zdravstveno ter prehransko stanje. Foto: Getty Images