Franja je naša vzdržljivostna dirka (4)

Halo, dragi kolesar, ustavi se malo. Kaj noriš? Spočij se. Tudi mnogi dobri kolesarji še vedno niso ugotovili, da je napredek večji, če dovolj počivamo.
Fotografija: Če se ne boste spočili, se vaš srčni utrip ne bo vrnil v nizke vednosti, ki pomenijo spočitost, pač pa bo ostal višji in na kolesu ne boste uživali. FOTO: Arhiv Delo/Polet
Odpri galerijo
Če se ne boste spočili, se vaš srčni utrip ne bo vrnil v nizke vednosti, ki pomenijo spočitost, pač pa bo ostal višji in na kolesu ne boste uživali. FOTO: Arhiv Delo/Polet

Če lepo in pridno vadimo za Maraton Franja BTC City, smo najbrž že spoznali svojo usodo, kot se nam kaže kot nenadna hitro utrujenost in srečanje z bolečimi nogami, ko ne moremo več nikakor naprej. Par dni zapored.
image_alt
Franja je naša vzdržljivostna dirka

To pomeni, da smo preutrujeni. O podobnih težavah piše v seriji zapisov o kolesarskih napakah tudi Američan Chris Costman, na katerega se navezujejo naši zapisi. Ponuja seveda tudi odgovore.

To, kar pripravljamo po zapisu Chrisa Costmana, seveda ni biblija kolesarstva, so le misli, napotki s ščepcem zdrave pameti, o katerih boste sami razmislili, če se strinjate z njimi. Kolesarskim napakam, kot jih je diagnosticiral Američan, se bomo na spletni strani Poleta posvetili v nekaj nadaljevanjih. Naj ponovim in opozorim, da to ni način, načrt ali program vadbe, naši zapisi bodo zgolj v premislek.
image_alt
Franja je naša vzdržljivostna dirka (2)

Napaka številka  4: sami sebi ne pustimo, da bi se spočili


Halo, dragi kolesar, ustavi se malo. Kaj noriš? Spočij se. Prav neverjetno je, kako se zapoved, da mora naporu slediti počitek, še vedno ni prijela niti med zelo izkušenimi športniki. Tudi mnogi dobri kolesarji še vedno niso ugotovili, da je napredek večji, če dovolj počivamo, oziroma, če kot počitek naredimo vožnjo, počasno, da bolj turistična ne more biti.
image_alt
Franja je naša vzdržljivostna dirka (3)

Le spočiti lahko vsak trening opravimo tako, kot je treba. In spočita morata biti tako glava kot telo. Ja, govorili smo, da dolge počasne vožnje nimajo smisla - in to je res. Smisel imajo le, če je ta vožnja opravljena kot počitek in kot del regenerativnega procesa v našem telesu. Včasih je bolje ne iti na kolo kot pa opraviti vožnjo, na kateri se zagotovo ne bomo spočili. Kadar počimo, je lahko tudi na videz zelo nežna vožnja škodljiva.

Spomnim se, da je včasih naš kolesarski trener Gorazd Penko kakšnemu tekmovalcu, za katerega je ugotovil, da je izgorel, dobesedno zaplenil kolo za par dni. Če vadimo večkrat na teden, bi morala biti ena vožnja tista prava regeneracijska, vsaj en dan pa ne bi smeli početi nič - razen sprehoda po kosilu ali večerji. Kar pa je tako in tako vedno koristno, tudi takrat, ko trdo vadimo.

Če se ne boste spočili, se vaš srčni utrip ne bo vrnil v nizke vednosti, ki pomenijo spočitost, pač pa bo ostal višji in na kolesu ne boste uživali. Tudi to je znak, da nekaj ni v redu. Če se tako počutite, stopite z bicikla in ga za en dan parkirajte - vadba z utrujenimi nogami je metanje časa stran.

Naj bo vsak vaš trening tak, da šteje, a tudi počitek naj bo takšen, da šteje! Z dobrim počitkom boste boljši!

Komentarji: