Največja vseh časov: Paula Radcliffe
Leta 2003 je Angležinja Paula Radcliffe na londonskem maratonu postavila rekord, za katerega se je zdelo, da pri ženskah nikoli ne bo presežen. In res, njen čas 2:15:25 je ostal nepremagan do leta 2019, ko ga je popravila Kenijka Brigid Kosgei z 2:14:04.
Bila je poleg, malo šokirana
Ko je Paula govorila o tem, kako se je počutila, ko je bil njen rekord po dolgih letih porušen, je dejala, da v čakanju ni uživala, a da so o tem bolj govorili drugi. Ko se je dejansko zgodilo, je bil njen občutek »oh, še vedno sem ista oseba, kot sem bila včeraj«.
Ko je njen rekord padel, je bila v Čikagu poleg, razumljivo tudi nekoliko šokirana, ko je stisnila roko mladi Brigid Kosgei. Kako ne bi bila, od leta 2003 je imela v lasti najbolj dragoceno nagrado v svoji slavni karieri. Priznala je, da je bil to grenko-sladek trenutek.
»Če bi mi leta 2003, ko sem postavila rekord, povedali, da bo trajalo tako dolgo, ne bi verjela,« je dejal Radcliffe. »Vedno pa sem vedela, da bo prišel ta čas – in ko sem videla, kako hitro Brigid teče, sem vedela, da ga bo postavila, če bo le lahko ohranila tempo.«
Seveda so se ob novem rekordu pojavili pomisleki, da novi Nikejevi čevlji, ki jih je nosila Kenijka, dvigujejo zmogljivosti tekačev na skorajda nesprejemljive ravni. Nikejevi copati so takrat postali hit tako pri amaterskih kot profesionalnih tekačih po vsem svetu. Vsi so namreč videli, da imajo zelo debele podplate z vgrajenimi ogljikovimi ploščami, ki delujejo kot vzmeti.
Ko so člani posebne komisije Svetovne atletske zveze pregledali model Nike Vaporfly, s katerim je bil dosežen nov rekord, so se odločili, da bodo športniki na olimpijskih igrah v Tokiu to obutev lahko uporabljali. Strokovnjaki so ob tem ugotovili, da nova tehnologija, ki je vključena v podplate, morda lahko poveča tekačevo zmogljivost. Na splošno je med poznavalci veljalo prepričanje, da novi copati v maratonu prinesejo od 60 do 90 sekund v primerjavi s tekmeci in da že od leta 2017 prevladujejo v maratonskem teku.
Vendar pa se je rekord Kenijke morda že napovedoval, saj je zmagala že Londonu s časom 2:18:20 in postala najmlajša zmagovalka tega tekmovanja. Ob novem svetovnem rekordu je atletski komentator BBC, sloviti nekdanji atlet Steve Cram, dejal: »Brigid Kosgei je bila letos v tako dobri formi. Njen nastop v Londonu, kjer je po počasnem startu tekla najhitreje v drugi polovici dirke, je nakazoval, česa je sposobna, in zagotovo se je na rekorden tek podala z namenom, da bo hitra. Že po prvih petih kilometrih smo bili vsi na nogah. Pravzaprav je bilo na začetku videti preveč ambiciozno, a tudi kasneje ni zaostajala. To je neverjetno novo merilo. Če bo tudi novi rekord trajal 20 let, ne bom presenečen.«
Seveda ne bomo nikoli vedeli, kako bi v taki obutvi tekla Paula. »Nike je pred vsemi,« je dejala bivša rekorderka, »to je zagotovo inovacija, čeprav sem tudi sama dobivala boljšo obutev, kot so jo imele tekačice pred menoj.«
Še vedno je vsa v teku
Šestkratna svetovna prvakinja je medtem obrnila stran: ima družino, dela kot trenerka za ambiciozne športnike in je ambasadorka pri različnih organizacijah. Je odlična poznavalka maratonskega dogajanja, in ko je Eliud Kipchoge leta 2018 v Berlinu podrl svetovni rekord v maratonu in ga dvignil na skoraj nedosegljivo raven, se je zdelo, da bo s tem rekordom podobno, kot je bilo z njenim.
Že takrat je dejala, da je Kipchoge naredil velik korak naprej. Da je bilo noro že v Monzi maja 2017, ko je bil tisti dosežek enakovreden teku na 100 metrov v nekaj več kot 17 sekundah, in to 422-krat zapored, in da je možno, da bi močno presegel svetovni rekord. Če se lahko kdo približa teku pod dvema urama, da je to on, in Kenijcu je potem to uspelo na posebni tekmi na Dunaju.
Tako kot na dogodku leta 2017 Kipchogejev dunajski čas 1:59 ne šteje za uradni svetovni rekord, ker ni bil del uradno odobrene dirke in ker je imel pomočnike, ki so rezali zrak in držali tempo. Da o skrivnostni obutvi niti ne govorimo.
Impresivno kariero je Paula Radcliffe končala leta 2015. Pravi, da brez obžalovanja – da je dala vse od sebe, da je ponosna na stvari, ki so se izšle, in da je sprejela stvari, ki se niso, in se od njih nekaj naučila.
Seveda ni bila vesela, da se je poškodovala pred olimpijskimi igrami v Atenah in Pekingu, saj je to pomenilo, da ni mogla teči tako dobro, kot bi lahko. Sicer pa da misli, da je na večini drugih tekmovanj imela srečo in da so se zanjo stvari pogosteje končale dobro kot ne.
Pravi, da je njeno vodilo, ki ga predaja varovancem, naj gre pri teku večinoma za uživanje. To je največ. Uživati v teku in se zabavati. Toda treba se je ukvarjati tudi s svojimi slabostmi, pomanjkljivostmi, a hkrati moramo prepoznati, kje smo močni, kar pomeni prilagoditi treninge in tekmovanja tako, da ustrezajo našim prednostim. In da je zelo pomembno imeti načrt – in se ga držati.
Počitek je skrivni as naše vadbe
Njene izkušnje so velikanske, zato je zanimivo slišati nekaj nasvetov za zadnjo pripravo pred maratonom. Pravi, da je zlasti pred maratonom ali tekmo na dolge razdalje zelo pomembno opraviti več treningov v obutvi in tekaškem oblačilu, ki ju boste nosili na dan dirke. To je osnova, potem se mora tekač osredotočiti na dobro počutje in se pred tekmo spočiti. Dobro je narediti več lažjih tekov z nekaj hitrimi koraki ter poskrbeti za dobro prehrano, raztezanje in morda masaže. Seveda se je treba v zadnjem tednu kakovostno naspati, saj ljudje pogosto noč prej ne spijo dobro. V bistvu se moramo napolniti za naprej, predvsem pa dobro jesti.
Predvsem pa je najpomembneje, da se spomnimo, da je tudi počitek pomemben vidik treninga. Ljudje po navadi pozabijo na to in razmišljajo samo o teku in nenehni vadbi. Če pa sta vaše telo in um utrujena, je včasih dan počitka najboljši trening od vsega.
