Navkreber na Strmo reber

Strma reber, precej nova serpentinasta cesta proti Osilnici in Zgornjekolpski dolini, ki ji pravijo tudi mali Vršič, je že vse od začetka nekaj posebnega, zato ni presenečenje, da bo 22. septembra prvič gostila najbolj pripravljene in trmaste kolesarje, ki se bodo pognali po njej. Navkreber na Strmo reber.

Objavljeno
18. september 2019 10.16
Posodobljeno
23. september 2019 09.20
Strma reber je tehnično izredno zahteven preizkus za supervzdržljive. Foto: Tonizni
Simona Fajfar
Simona Fajfar

Cesta, ki je prinesla življenje


Ko so leta 2006 na Strmi rebri naredili preboj ceste in s težkimi stroji na zahtevnem bregu najprej po gradbiščni cesti povezali osilniške vasi s slovenskim zaledjem, so nekateri že napovedovali, da bo ta cesta postala zanimiva tudi za zagrete športnike. Dejstvo je, da je bila vedno, vse od začetka, nekaj posebnega.

Pravzaprav je čudež že to, da je Osilničanom oziroma takratnemu županu Antonu Kovaču uspelo nemogoče in je državo prepričal, da Osilničani, ki z zaledjem države niso imeli legalne cestne povezave po slovenski strani, potrebujejo cesto. Ko so jo začeli delati, pa so si meli roke strokovnjaki, saj cest, če izvzamemo avtoceste, v Sloveniji ne gradimo že nekaj desetletij. Morda kakšen kilometer tu in tam, ne pa kar šest kilometrov!

A ne le dolžina: velikanski izziv je bila že uvrstitev ceste v prostor in potem gradnja. Tako vijugaste in zaradi strmine zahtevne gradnje ceste, kot je od Dragarjev do Zgornjih Čačičev, že dolgo ni bilo. Naredili so jo v bregu, ki skorajda pada v dolino Kolpe, tako da so morali na zračni liniji vsega dveh kilometrov premagati višinsko razliko skorajda 400 metrov oziroma natančneje 396. Desetletja niso delali takih cest!

Uporabnost vijug so takoj izkoristili domačini in vsi, ki so se odpravljali oziroma se odpravljajo v Zgornjekolpsko dolino, saj se je razdalja med Kočevjem in Osilnico zmanjšala za 30 kilometrov. Večina obiskovalcev ali tistih, ki se v te kraje pripeljejo poredko, je v jasnem vremenu navdušena nad neverjetnim razgledom, ki se ponuja s Strme rebri. Kako lepa je Osilniška dolina in do kod vse na Hrvaško seže pogled z nekaj razglednih točk!

Takoj so jo za svojo vzeli motoristi, imenujejo jo medvedje ride. Med kolesarji pa se je je oprijel naziv medvedje črevo, ker iz zraka spominja na zavit prebavni sistem. Še korak naprej pa so naredili adrenalinski longboarderji z vsega sveta, ki so Strmo reber takoj posvojili. Zaradi odličnih zavojev, primerne strmine ter odličnega asfalta tu vsak konec julija in v začetku avgusta organizirajo tekme: po Strmi rebri se spuščajo na longboardih, nekoliko daljših rolkah, in dosegajo celo hitrosti 65 kilometrov na uro!

image
Na Strmi rebri ni špekulacij. Takoj si na rdečem in greš do konca.



Letos, ko je bilo tekmovanje že devetič po vrsti, jih je bilo okoli 300. Cesta po Strmi rebri je bila med tekmovanjem zaščitena z balami sena, devet dni tekmovanja – tekma v Osilnici je ena od sedmih tekem v Evropi – pa so bile vsako uro delne zapore, kadar so se longboarderji iz 35 držav z vseh celin spuščali po strmini. Ta proga, ki ji tako kot kolesarji pravijo beargut oziroma medvedje črevo – ker so enkrat menda videli medveda –, je po mnenju številnih longboarderjev ena najlepših na svetu.
 

Napredek prihaja iz Kočevja



Zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo Strma reber postala zanimiva tudi za domače športne navdušence. Tu in tam človek sicer sreča kolesarja, ki trmasto grize na dveh kolesih proti vrhu Strme rebri. Sedaj pa – končno! – organizirajo skupinski preizkus za najboljše: Navkreber na Strmo reber. »Strma reber je tehnično izredno zahteven preizkus za supervzdržljive,« pravi Janez Dejak iz kolesarskega društva Melamin, ki je »kriv« za novi zahtevni izziv.

Proga, ki jo bodo kolesarji prvič množično preizkusili konec meseca, je dolga 8,4 kilometra in se dvigne za 720 metrov višinske razlike. Ima 19 serpentin pod kotom 180 stopinj, povprečni naklon je 8,8 odstotka, z največjim naklonom 17 odstotkov. Tekmovanje bo podobno vzponu na Vršič, ki je letos že 41. po vrsti, a je tam proga dolga 11 kilometrov in prinaša 800 metrov višinske razlike. »Ja, v naklonu je naša proga zahtevnejša,« pravi Janez Dejak, ki je v kolesarjenje – predvsem gorsko – padel leta 2007.

Drugo je že zgodovina: po letu 2012 se je kolesarstvo razmahnilo tudi na Kočevskem, kjer se je – po pričakovanju – razvilo zlasti gorsko kolesarjenje čez drn in strm te zelene deželice. Tako da v »neki« Dolgi vasi, kjer je bilo nekoč smučišče, že osem let organizirajo dirke. Poleg tega kočevski kolesarji organizirajo vzpone na pogorje Stojna, ki se dviguje neposredno na zahodni strani Kočevja. »Vsakič gremo na drug hrib oziroma do koče,« pravi Janez Dejak o enem od številnih tekmovanj, ki jih organizirajo v deželi gozdov in – očitno – gorskega kolesarjenja.

Z občinsko pomočjo so na nekdanjem smučišču uredili tudi pravcati gorskokolesarski trail center, ki je verjetno edini v Sloveniji, ki ima vsa dovoljenja za vseh šest poti. Peljejo proti Livoldskemu vrhu in Fridrihštajnu, pravi sogovornik: »Šest poti je skupaj dolgih 12 kilometrov in so primerne za vse, saj smo uredili od lahkih do zelo zahtevnih in najtežjih.« Ni presenetljivo, da v njihovih vrstah – in tudi v tekmovalnih vrstah Kolesarskega društva energija Domžale – tekmujejo tako mladi kot odrasli. »Želimo imeti tudi svojo tekmovalno ekipo, a za to potrebujemo usposobljenega trenerja, da bi začel delati z mladimi,« pravi sogovornik.
 

O tem vzponu se bo govorilo


Tekmovanje na Strmi rebri je le kamenček v mozaiku. Ali, če smo pošteni, letošnja največja zanimivost, ki bo, kot pravi Janez Dejak, »špon na polno«. Pričakujejo kakšnih 150 udeležencev, čeprav je bilo 18 dni pred tekmovanjem prijavljenih že 88 tekmovalcev. V nekaj letih, računajo v deželi gozdov, pa bi lahko z odlično organizacijo privabili 500 udeležencev in več.
Po ocenah bo zmagovalec prvega vzpona na Strmo reber oziroma za tistih 8400 strmih in zahtevnih metrov potreboval 25 minut, a bo »zagotovo na specialki, ne na gorskem kolesu,« pravi Janez Dejak, ki je prepričan, da ne bodo manjkali tudi kolesarji na gorskih kolesih in zanesljivo bo kdo tudi na poniju.
Vsekakor pa se vsem, ki pridejo, obeta »daska«. Sogovornik ve: »Na Strmi rebri ni špekulacij. Takoj si na rdečem in greš do konca.«

Simona Fajfar, kolesarka