Nekje na poti, z jasnim ciljem v sebi
Pri postavitvi cilja je treba slediti načelom, povzetim kot SMART. Specifično, merljivo, akceptirano, realno, terminsko.
Cilj naj bo postavljen dovolj SPECIFIČNI, kar pomeni jasno, razumljivo. Če smo pri postavitvi cilja konkretni, to povečuje motivacijo in poenostavi načrtovanje naslednjih korakov pri treningu. Pri svojem delu zahtevam, da prav vsi vadeči pred začetkom sezone svoje cilje ne samo jasno oblikujejo, temveč tudi zapišejo in mi jih pošljejo. Ni dovolj, da izrazimo željo oz. namen nastopiti na triatlonu. Treba je jasno določiti razdaljo, super sprint, sprint, olimpik, dolgi, ironman. Tako postavljen cilj nam ne dopušča izogibanja in iskanja izgovorov. Ponudba je tako bogata, da res ni težav najti zase najprimernejšega formata tekmovanja. Samo izražena želja nastopiti na triatlonu ni dovolj. Tako medlo postavljen cilj se ponavadi razpoči kot milni mehurček in brez sledi izgine. Cilj mora biti MERLJIV. Postavljen je lahko kot želen skupni čas, čas posameznih disciplin, skupno mesto v kategoriji… cilj je lahko postavljen tako, da je odvisen samo od nas samih (čas), ali tako, da je odvisen od dosežka konkurentov (skupno mesto ali mesto v kategoriji). Cilj postavljen kot »vse bom dal od sebe, potrudil se bom po svojih močeh«, ni dobro postavljen, ker ga ni mogoče izmeriti in je odvisen predvsem od posameznikove subjektivne zaznave ter tako lahko koristi manipulaciji in sprenevedanju.
Samo cilj, ki ga resnično želimo doseči, ga ponotranjimo, torej v globoko v sebi AKCEPTIRAMO, je prava motivacija, da mu bomo lahko sledili na dolgi rok. Pri tem je res pomembno, da je pognal močne in globoke korenine v našo bit, da za postavljenim ciljem resnično stojimo tudi v težkih turbulentnih časih, da ga ne izruje in odpihne že najmanjša sapica. Poznam veliko primerov, ko športniki pozimi, velikokrat v mrazu, temi, snegu, vadijo zelo zavzeto, redno, pridno, potem pa konec pomladi, ko so razmere veliko boljše, njihova zavzetost kot voda v pesku ponikne in jim ne uspe pričakati niti začetka sezone, kaj šele vrhunca. Ti primeri kažejo na nezadostno ponotranjenje cilja. Vsekakor ni dovolj dobro postavljen in v nas usidran cilj nastopiti na triatlonu, »zato, ker to počne moj prijatelj, partner, lepa soseda…«. Pri tem moramo ostati dovolj fleksibilni za možna nujna prilagajanja. To je pomembno pri nenačrtovanih izjemnih dogodkih, kot so bolezen, poškodba, izjemne družinske ali službene okoliščine. Tedaj ostati tog in neprilagodljiv je najmanj nespametno. Pri tem vseeno velja poudariti, da večkrat srečam rekreativce, ki svoj cilj premalo ponotranjijo, kot take, ki se ga preveč trmoglavo oklepajo.
Cilj postaviti REALNO je naslednja nadvse pomembna naloga. Biti mora realno dosegljiv, da nam ne povzročiti v procesu priprav prevelikih blokad, strahov, pred neuspehom, porazom. Prenizko postavljen cilj na drugi strani ni dovolj močna motivacija za trdo dolgotrajno vztrajanje v procesu vadbe. Postavitev realnega cilja sploh ni lahka naloga, velikokrat je za začetnike celo pretežka. Pri tem sta lahko sodelovanje in pomoč izkušenega trenerja neizmerno pomembna. Spoznanje, da je cilj previsoko ali prenizko postavljen, je tudi zelo obremenjujoče in lahko vzrok za opustitev. Pogosta napaka je, da si postavimo preveč ciljev naenkrat. Spomnim se rekreativca začetnika, ki je komaj vstopil v svet triatlona ter navdušeno izjavil in tudi zapisal, da bi rad nastopil na vseh triatlonskih prireditvah v Sloveniji v prihajajoči sezoni. To se je kmalu po začetku sezone pokazalo za nerealno, prenaporno in razočaranje je bilo veliko. Vsak cilj mora biti časovno postavljen v točno določen trenutek (TERMIN) v prihodnosti, sicer se nam prerado zgodi, da se nam venomer oddaljuje in preprosto spolzi nekam v nedoločeno prihodnost, zvodeni in za vedno izgine.
Želim vam, da vam je uspelo dobro sestaviti puzzle SMART cilja. Veliko uspeha na vaši poti!
