Nočno delo je škodljivo delo
Ko zvečer postanete utrujeni in zaspani, nikar ne vztrajajte pred TV-zaslonom. Melatonin vas opozarja, da je ura za spanje. Od količine melatonina pa sta odvisna njegovo trajanje in kakovost.
Odpri galerijo
V preteklih desetletjih se je razširjenost nočnega dela znatno povečala. FOTO: Shutterstock
Menjava dneva in noči sproža v našem telesu vrsto fizioloških odzivov, ki vplivajo na izločanje hormonov in stanje budnosti in zaspanosti. Spanje je ena glavnih fizioloških potreb.
Spanje je pomembno za preživetje, saj vpliva na ključne telesne procese, kot so spomin, presnova, delovanje imunskega sistema ... Če spanju in motnjam spanja ne posvetimo dovolj pozornosti, si lahko nakopljemo številne težave. Njegov pomen prav tako dokazujejo vsakodnevne izkušnje, kot je zaspanost po ponočevanju ali delo v nočnih izmenah, ter številne znanstvene raziskave na ljudeh.
Zahteve po spanju se razlikujejo med posamezniki in se spreminjajo ter upadajo s starostjo. Povečane so po daljših obdobjih budnosti, hudem stresu, ekstremnem telesnem naporu in nočnem delu. Raziskave kažejo, da pomanjkanje spanja pomembno vpliva na možgane in druge organske sisteme, zato trditev, da je dobro spanje pol zdravja, ni iz trte izvita.
V možganih je za grah velika žleza, češerika ali epifiza. V temi izloča hormon melatonin, ki nam pomaga zaspati. Njegovo izločanje zavira svetloba, naravna ali umetna, zato izpostavljanje svetlobi, predvsem modri, ponoči ali sredi noči zaviralno deluje na epifizo, in če je izločanje melatonina zakasnjeno ali ga je manj, bomo slabše spali. Prav tako je izločanje melatonina povezano z različno dolžino noči pozimi in poleti. Več ga imamo pozimi, ko so noči daljše, manj poleti, ko so krajše.
Ko se zunaj stemni, se koncentracija melatonina povečuje in nam sporoča, da je čas za spanje. Vrhunec izločanja doseže sredi noči, medtem ko proti jutru začne upadati, zato se je melatonina oprijelo tudi ime hormon noči. Njegovo izločanje sredi noči povzroča spremembe v drugih hormonskih žlezah ter tako uravnava cirkadiani ritem, ki se povezuje z menjavo dneva in noči.
Nekaj raziskav potrjuje, da vnos melatonina v obliki dodatkov lahko skrajša čas, potreben za uspavanje, izboljša »arhitekturo« in kakovost spanja ter zmanjša dnevno zaspanost in utrujenost.
Na zmanjšano izločanje melatonina pa poleg procesa staranja ter izpostavljanja svetlobi predvsem ponoči vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so stres, kajenje, uživanje kofeinskih napitkov, gledanje televizije in delo z računalnikom pred spanjem, nočno delo, jet-leg, nekatere bolezni, pomanjkanje aminokisline triptofana, iz katere je melatonin sestavljen.
Poleg tega, da melatonin usklajuje cirkadiani ritem, ima izrazito antioksidativno sposobnost, kar pomeni, da upočasni ali preprečuje oksidacijo drugih molekul, lovi škodljive proste radikale in s tem preprečuje poškodbe celic. Je tudi edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer poteka celično dihanje. Tako varuje celično in mitohondrijsko DNK (genetski zapis) pred poškodbami. Kumulativne poškodbe DNK so glavna posledica staranja celic, ki vodijo v zmanjšano tvorbo pomembnih beljakovin v našem telesu.
Melatonin lahko veliko takšnih poškodb prepreči in pomaga ohranjati zdravje, zato velja za enega močnejših antioksidantov v telesu.
Mednarodna agencija za raziskave raka je na podlagi raziskav, s katerimi so preučevali motnje cirkadianega ritma in izločanje hormonov, uvrstila nočno delo v kategorijo 2A, v katero sodijo potencialni rakotvorni dejavniki. To pomeni, da za nočno delo obstajajo omejeni dokazi za rakotvornost pri ljudeh. Znanstvene študije nakazujejo, da nižja raven hormona melatonina zaradi izpostavljanja umetni svetlobi pri delavcih, ki nočno delo opravljajo več let, pomeni večje tveganje za razvoj določenih vrst rakavih obolenj. Prav tako vedno več raziskav povezuje dolgoročne posledice pomanjkanja spanja pri izmenskih delavcih z obolenji prebavnega trakta, krvno-žilnega in hormonskega sistema ter motnjami razpoloženja in vedenja.
V preteklih desetletjih se je razširjenost nočnega dela znatno povečala. Za nočno delo šteje »osem nepretrganih ur med 22. in 7. uro naslednjega dne«. Nočno delo, ki je povezano z motnjo cirkadianega ritma, se povezuje z motnjami spanja in utrujenostjo, kar lahko vodi do zmanjšanja kognitivnih sposobnosti, zaspanosti in nespečnosti ter preobčutljivosti.
Omenjeno pripomore k povečanju napak in nezgod na delovnem mestu. Ob dveh zjutraj, ko je organizem običajno v fazi globokega spanja, je pri nekaterih nočnih delavcih to ura, ko se pričakuje vrhunec delovne učinkovitosti. Izpostavljanje svetlobi v tem delu noči moti hormonsko ravnovesje, kar vpliva na naše zdravje. Povezuje se z motnjami apetita, večjim tveganjem za razvoj debelosti, razvojem sladkorne bolezni, spremembo krvnega tlaka in frekvence srčnega utripa.
Utrujenim in neprespanim izmenskim delavcem se velikokrat spremenijo vzorci prehranskih navad s povečanim vnosom maščob. Prav tako se jim zmanjša izločanje hormona leptina, ki povečuje občutek sitosti ter povečuje izločanje grelina, hormona lakote.
Delo z menjavo dnevno-nočnega ritma zahteva stalno izmenjavo faze ritma budnosti in spanja, kar ne vpliva samo na zdravje, temveč tudi na funkcionalno sposobnost delavcev in delazmožnost. Podobno kot druge raziskave so tudi te na naši fakulteti pokazale, da s podaljševanjem budnosti slabijo učinkovitost, zmogljivost ter zbranost delavca.
Ko zvečer postanete utrujeni in zaspani, nikar ne vztrajajte pred TV-zaslonom. Melatonin vas opozarja, da je ura za spanje. Od količine melatonina pa sta odvisna njegovo trajanje in kakovost. Ko ga je dovolj, je brez nočnega prebujanja in boljše kakovosti, in posledica je, da se zbudimo spočiti.
***
dr. Mihaela Jurdana, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Spanje je pomembno za preživetje, saj vpliva na ključne telesne procese, kot so spomin, presnova, delovanje imunskega sistema ... Če spanju in motnjam spanja ne posvetimo dovolj pozornosti, si lahko nakopljemo številne težave. Njegov pomen prav tako dokazujejo vsakodnevne izkušnje, kot je zaspanost po ponočevanju ali delo v nočnih izmenah, ter številne znanstvene raziskave na ljudeh.
Zahteve po spanju se razlikujejo med posamezniki in se spreminjajo ter upadajo s starostjo. Povečane so po daljših obdobjih budnosti, hudem stresu, ekstremnem telesnem naporu in nočnem delu. Raziskave kažejo, da pomanjkanje spanja pomembno vpliva na možgane in druge organske sisteme, zato trditev, da je dobro spanje pol zdravja, ni iz trte izvita.
Svetloba, tema in izločanje hormona melatonina
V možganih je za grah velika žleza, češerika ali epifiza. V temi izloča hormon melatonin, ki nam pomaga zaspati. Njegovo izločanje zavira svetloba, naravna ali umetna, zato izpostavljanje svetlobi, predvsem modri, ponoči ali sredi noči zaviralno deluje na epifizo, in če je izločanje melatonina zakasnjeno ali ga je manj, bomo slabše spali. Prav tako je izločanje melatonina povezano z različno dolžino noči pozimi in poleti. Več ga imamo pozimi, ko so noči daljše, manj poleti, ko so krajše.
Preberite še:
Luka Mezgec: Doma sem, pečem, kuham, uživam
Tadej Pogačar: Sem eden redkih, ki je že drugič v karanteni
Luka Mezgec: Doma sem, pečem, kuham, uživam
Tadej Pogačar: Sem eden redkih, ki je že drugič v karanteni
Ko se zunaj stemni, se koncentracija melatonina povečuje in nam sporoča, da je čas za spanje. Vrhunec izločanja doseže sredi noči, medtem ko proti jutru začne upadati, zato se je melatonina oprijelo tudi ime hormon noči. Njegovo izločanje sredi noči povzroča spremembe v drugih hormonskih žlezah ter tako uravnava cirkadiani ritem, ki se povezuje z menjavo dneva in noči.
Nekaj raziskav potrjuje, da vnos melatonina v obliki dodatkov lahko skrajša čas, potreben za uspavanje, izboljša »arhitekturo« in kakovost spanja ter zmanjša dnevno zaspanost in utrujenost.
Na zmanjšano izločanje melatonina pa poleg procesa staranja ter izpostavljanja svetlobi predvsem ponoči vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so stres, kajenje, uživanje kofeinskih napitkov, gledanje televizije in delo z računalnikom pred spanjem, nočno delo, jet-leg, nekatere bolezni, pomanjkanje aminokisline triptofana, iz katere je melatonin sestavljen.
Močan antioksidant in tumorski zaviralec
Poleg tega, da melatonin usklajuje cirkadiani ritem, ima izrazito antioksidativno sposobnost, kar pomeni, da upočasni ali preprečuje oksidacijo drugih molekul, lovi škodljive proste radikale in s tem preprečuje poškodbe celic. Je tudi edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer poteka celično dihanje. Tako varuje celično in mitohondrijsko DNK (genetski zapis) pred poškodbami. Kumulativne poškodbe DNK so glavna posledica staranja celic, ki vodijo v zmanjšano tvorbo pomembnih beljakovin v našem telesu.
Melatonin lahko veliko takšnih poškodb prepreči in pomaga ohranjati zdravje, zato velja za enega močnejših antioksidantov v telesu.
Delo z menjavo dnevno-nočnega ritma zahteva stalno izmenjavo faze ritma budnosti in spanja, kar ne vpliva samo na zdravje, temveč tudi na funkcionalno sposobnost delavcev in delazmožnost. FOTO: Shutterstock
Delo ponoči
Mednarodna agencija za raziskave raka je na podlagi raziskav, s katerimi so preučevali motnje cirkadianega ritma in izločanje hormonov, uvrstila nočno delo v kategorijo 2A, v katero sodijo potencialni rakotvorni dejavniki. To pomeni, da za nočno delo obstajajo omejeni dokazi za rakotvornost pri ljudeh. Znanstvene študije nakazujejo, da nižja raven hormona melatonina zaradi izpostavljanja umetni svetlobi pri delavcih, ki nočno delo opravljajo več let, pomeni večje tveganje za razvoj določenih vrst rakavih obolenj. Prav tako vedno več raziskav povezuje dolgoročne posledice pomanjkanja spanja pri izmenskih delavcih z obolenji prebavnega trakta, krvno-žilnega in hormonskega sistema ter motnjami razpoloženja in vedenja.
V preteklih desetletjih se je razširjenost nočnega dela znatno povečala. Za nočno delo šteje »osem nepretrganih ur med 22. in 7. uro naslednjega dne«. Nočno delo, ki je povezano z motnjo cirkadianega ritma, se povezuje z motnjami spanja in utrujenostjo, kar lahko vodi do zmanjšanja kognitivnih sposobnosti, zaspanosti in nespečnosti ter preobčutljivosti.
Omenjeno pripomore k povečanju napak in nezgod na delovnem mestu. Ob dveh zjutraj, ko je organizem običajno v fazi globokega spanja, je pri nekaterih nočnih delavcih to ura, ko se pričakuje vrhunec delovne učinkovitosti. Izpostavljanje svetlobi v tem delu noči moti hormonsko ravnovesje, kar vpliva na naše zdravje. Povezuje se z motnjami apetita, večjim tveganjem za razvoj debelosti, razvojem sladkorne bolezni, spremembo krvnega tlaka in frekvence srčnega utripa.
To pomeni, da za nočno delo obstajajo omejeni dokazi za rakotvornost pri ljudeh. FOTO: Shutterstock
Utrujenim in neprespanim izmenskim delavcem se velikokrat spremenijo vzorci prehranskih navad s povečanim vnosom maščob. Prav tako se jim zmanjša izločanje hormona leptina, ki povečuje občutek sitosti ter povečuje izločanje grelina, hormona lakote.
Delo z menjavo dnevno-nočnega ritma zahteva stalno izmenjavo faze ritma budnosti in spanja, kar ne vpliva samo na zdravje, temveč tudi na funkcionalno sposobnost delavcev in delazmožnost. Podobno kot druge raziskave so tudi te na naši fakulteti pokazale, da s podaljševanjem budnosti slabijo učinkovitost, zmogljivost ter zbranost delavca.
Ko zvečer postanete utrujeni in zaspani, nikar ne vztrajajte pred TV-zaslonom. Melatonin vas opozarja, da je ura za spanje. Od količine melatonina pa sta odvisna njegovo trajanje in kakovost. Ko ga je dovolj, je brez nočnega prebujanja in boljše kakovosti, in posledica je, da se zbudimo spočiti.
***
dr. Mihaela Jurdana, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
