Ortoreksičen sem

Prehrana je naša vsakdanja tema. Dobra je za vse, za zdravje, za bolezen, in če nimamo druge teme in smo vreme že obdelali, se začnemo pogovarjati o (pre)hrani.



V te pogovore pogosto vmešamo še kilograme in potem se lahko pogovarjamo ure in ure. Celo s popolnim neznancem.

Prehrana: vsebina življenja?

Še več. Za nekatere je tema o prehrani resna. Zelo. Ker nimajo dovolj denarja za preživetje. Na drugi strani pa se včasih človek vpraša, kam je šla pamet. Prehrana je za nekatere tako pomembna stvar, da o njej že skoraj sanjajo, ne da jim miru, in tudi če niso »prehranski profesionalci«, velik ali pretežen del svojega časa porabijo za (pre)hrano.

S tem ne mislim tega, da jedo ... Ja, včasih se mi zdi, da smo klasične moške/ženske teme danes v (pre)veliki meri nadomestili s prehranskimi. Recimo, kakšne praške bomo jedli. Toda ali je to tudi zdravo? Sta prehransko stanje in telesno zdravje tistih, ki poskušajo svoje prehranske dileme in težave (tudi življenjske) rešiti z dietami, res boljši? Enopomenskega odgovora ni. Psihiatrična stroka imenuje pretirano ukvarjanje s (zdravo) prehrano ortoreksija.
 

Ortoreksija ima veliko različnih obrazov

In vanjo lahko zdrsnemo po nesrečnem spletu okoliščin skoraj vsi. Ob pomanjkljivem znanju je prehransko pranje možganov namreč zelo učinkovito. Vedno ga lahko spakiramo v pozlačen paketek zdravja. Na drugi strani pa ljudje iščemo utehe in zadovoljstva v najrazličnejših stvareh v življenju.

Je potem kaj narobe, če nekoga tema o prehrani tako navdušuje in osrečuje, da je prepričan, da njegova logika ali »znanje« koristi vsem? Ideje so ponavadi vabljiva stvar in navdušenju se je težko upreti. Dobra orientacija pri najrazličnejših prehranskih nasvetih je zelo pragmatična: ali je oseba, ki nam podaja ali celo prodaja svojo prehransko metodo, kvalificirana za to početje. Tudi avta ne boste peljali na popravilo k peku, mar ne?

Zato imejte do prehrane nekakšen srednji odnos, zmeren, kot je ponavadi najbolje. In bodite hvaležni življenju, da imate denar za njo!
 

Prehrana: najboljša?

Odgovor na to vprašanje je bolj enostaven, kot se vam zdi. Tako kot ni najlepše ženske (moškega?), verjetno tudi ni najboljše prehrane. Vsake oči imajo svojega malarja in vsak organizem ima svoja pravila, predvsem pa svoje gene.



Zato je takrat, ko si zaželimo urediti prehrano, najprej treba dobro premisliti, kje bomo začeli. Vsekakor ne pri tem, da se bomo šli kakšno modno dieto ali vsak dan pojedli vrečko nečesa. Ali pa se celo za vedno odrekli čokoladi, ki jo imamo tako radi. Prehranskih težav ne rešujemo tako, da kar tako izločimo ali izključimo/vključimo nekatera živila ali jedi. Pot do boljše prehrane naj bo vedno postopna in predvsem takšna, da bomo lahko izbirali hrano, ki nam je lokalno na voljo in jo imamo tudi radi.
 

Eden izmed glavnih principov urejanja prehrane bi lahko bil takšen:

1. V katero populacijsko skupino spadamo (mladi, zdravi, bolni, starostniki, nosečnice, aktivni, bolj televizijski tip, skoraj profesionalni rekreativec...)?
2. Ali vemo, kaj so značilne presnovne potrebe za našo populacijo in zdravstveno stanje (več ali manj beljakovin, ali potrebujemo hranila s protivnetnim učinkom, ker imamo kronično bolezen in/ali smo stari? In podobno.)?
3. Kakšni so naš življenjski slog in prehranske navade (kje jemo, kaj jemo, kolikokrat na dan jemo)?
4. Ali vemo, kaj je kakovostna prehrana?



5. Ali vemo, kaj vsebuje posamezna vrsta hrane, ki jo jemo (koliko sladkorjev, beljakovin, katere maščobe, vitamine)?
6. Kaj je naša najljubša vrsta hrane?
7. Se zavedamo, da so hranila iz živila tista, ki so pomembna, in ne živilo samo? To je samo paketek za hranila.

In smo spet pri zmerni metodi. Upoštevamo splošna priporočila za raznovrstno in kakovostno prehrano, tako bo vnos hranil uravnotežen in bo podpiral zdravje našega telesa. Ob večjih telesnih naporih je zdrav tudi sladkor. Pa tudi sol, kadar izgubimo veliko tekočine. Bodisi z drisko bodisi z znojenjem...

V prehrani ni samo dobrih ali samo slabih, tako kot v vesternih. So le bolj ali manj primerna živila. Dobro je, da se odločimo za primerna, ker so praviloma bolj kakovostna. Tudi prehranski grehi niso samo škodljivi, nekaj hrane potrebuje tudi naša duša. Le privoščite si je v mini odmerkih.

Kadar pa ste v dilemi ali imate resne prehranske težave, poiščite pomoč kvalificiranih strokovnjakov, ki imajo tudi osnovno medicinsko izobrazbo.



***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.