Otroka učimo voziti kolo

Nasveti za začetne otroške kolesarske korake in prve družinske super dneve na kolesu.

Objavljeno
12. september 2019 07.00
Posodobljeno
13. september 2019 10.11
Pri učenju vožnje s kolesom se moramo zavedati, da ni vprašanje, če bo otrok padel, ampak kdaj bo padel. Foto: Shutterstock
David Piber
David Piber

Kdaj naj otroci sedejo na kolo s pedali? Kdaj lahko odstranimo pomožna kolesa?


So vprašanja, ki jih vsakodnevno večkrat slišimo v trgovini. Odgovor na vprašanje je večplasten. Vsak otrok ima drugače razvito motoriko in drugačno okolje v katerem živi. So otroci, ki so vožnjo na poganjalcu osvojili že pri letu in pol ali dveh in se suvereno vozijo na »svoje lastno ravnotežje«. Uspešno premagujejo rahle klance navzdol in prehod na kolo bo zanj bistveno hitrejši in lažji. Po drugi strani videvamo med sprehodom ali kolesarjenjem triletnike na triciklih, ki imajo podaljške na zadnjem delu. Njim starši ali stari starši nudijo svoj pogon in navigacijo. Otrok pa se pelje kot v vozičku.

Poganjanje pedal je za otroka na začetku zelo zahtevno opravilo in mu predstavlja velik izziv. Skoraj nikoli ne gre v prvo. Tudi v drugo ne. S tem ni nič narobe, naj otrok poskusi večkrat. Priporočam, da dokler sam in samostojno ne zavrti pedal in začuti vrtenja oz. pogona, ne odstranjujete pomožnih koles. V kolikor pa se je predhodno že suvereno vozil s poganjalcem, lahko pomožna kolesa odstranite takoj ali mu jih ob nakupu oz. prehodu na kolo sploh ne namestite.

Otroku na začetku pomagajte pri štartu oz. speljevanju in poskrbite, da vsaj s polovico stopala lahko suvereno sestopi na podlago, tako kot je bil vajen na poganjalcu.

Tecite poleg njegaga  vzpodbujajte in lovite. Poiščite ravnine in ulice, ki so odmaknjene od prometa ali betonskih/asfaltnih igriščih. Sam na začetku odsvetujem travnate podlage in makadam. Le ti namreč drsijo in ustvarjajo več trenja in tresejo, kar za otroka pomeni težjo nalogo pri lovljenju ravnotežja in s tem potrebo po močnejšem poganjanju.

Veseli me tudi, da praktično ne vidim več malega kolesarja brez čelade. Vsem nadebudnim korenjakom je skupno tudi to, da so nasmejani! Kolo je tisto prvo prevozno sredstvo, ki jim nudi samostojnost, daje neko novo svobodo, občutek hitrosti in zabave! Igra, povezana z razvojem in zdravim načinom življenja. TOP!

 

Kako veliko mora biti kolo? Bi lahko kupili otroku večje kolo, ki bi zdržalo več kot eno leto?


To je drugo vprašanje, ki je zastavljeno v 90 % nakupa otroškega kolesa. Proizvajalci se med seboj pri otroških kolesih kar konkretno razlikujejo. Določena kolesa so daljša, druga so nižja. Najbolje je poiskati optimum višine in dolžine. Kolesa, ki so nizka in kratka, bodo otroci najhitreje prerasli. Daljše in nižje kolo bo ustrezalo dlje, saj se sedež dviguje, dolžino pa se počasi izkorišča. Otroci so tudi gibljivejši od odraslih, zato priporočam, da se ne išče koles s pretirano pokončno držo, ampak rahlo naprej uločene. V takem položaju bo otrok imel tudi več suverenosti med zavijanjem in hitrih spremembah smeri in boljši občutek za prednje kolo.

image
Dolžino in zahtevnost izletov spreminjamo, ko začutimo, da je otrok že sposoben daljše razdalje, suveren med zaviranjem in uravnotežen med vožnjo. Foto: Shutterstock

 

Sam nisem pristaš kupovanja prevelikih koles, da bi zdržali dlje


Otrok se mora na kolesu počutiti varno, igrivo in svobodno, na prevelikem kolesu pa mu ravno to odvzamemo. Razumljivo je, da predstavlja nakup kolesa 'stresni dogodek' za družinski proračun, a kljub temu je veliko bolje, da imajo otroci, ko rastejo, ravno prav veliko kolo. Obstajajo tudi triki z odmikanjem krmila in pomikanjem sedeža naprej in nazaj, vendar prevelik ali premajhen okvir najbolj vplivata na samo vožnjo in okretnost. Če se odločite za nakup kolesa priznanih znamk, boste rabljenega, ki ga je mali kolesar prerasel, tudi zelo hitro prodali. Tako boste otroku lažje zamenjali velikost kolesa, ko bo to potrebno.
 

Starši so otroku zgled


Otrok zdaj pravo kolo obvlada in ima osnovno znanje za kolesarjenje. Brez čelade otrok ne sme na kolo! Tudi mami in oči naj jo  imata na glavi. Starši smo zgled našim malčkom. Za otroka pa je obvezna! To pomeni, da lahko gremo skupaj na prvi izlet. Čelada, varna vožnja in uživanje na družinskem izletu!
 

Kam pa gremo?


Otroci, ki ste jih prevažali že v otroških stolčkih, bodo lažje razumeli besedno zvezo 'kolesarski izlet', saj so vožnjo s kolesom kot sopotniki že doživeli.

 

Ne precenjujmo otroških zmožnosti


Na začetku je kolesarski izlet lahko dolg le 500 m ali kilometer. Morda do najbližjega igrišča, kjer potem lahko energijo »kurijo« še na igralih.  Izogibajmo se klancem, tako navzgor kot tudi navzdol, dokler niso vešči zaviranja. Zaviranje je namreč nekaj, kar je lahko na začetku kar komplicirana zadeva, tako za otroka kot tudi za starše.

Pri učenju vožnje s kolesom se moramo zavedati, da ni vprašanje, če bo otrok padel, ampak kdaj bo padel. Padci so za otroka sestavni del učenja pri večini vseh aktivnosti na prostem. Pomembno je, da starši ob tem reagiramo umirjeno in poskrbimo, da se otroci poberejo in sedejo nazaj na kolo. Lekcija, ki jim po prišla prav celo življenje. Različne nagrade za otrokov trud pa tudi niso prepovedane.

image
Poganjanje pedal je za otroka na začetku zelo zahtevno opravilo in mu predstavlja velik izziv. Skoraj nikoli ne gre v prvo. Foto: Shutterstock


Večina otroških koles je že opremljena z zavoro, ki jo otroci lahko stisnejo s prsti. Res pa je tudi, da večina zavor ni nastavljivih in so otroške dlani premajhne za stiskanje. Na velikost zavorne ročke morate biti pri nakupu kolesa pozorni in je ne gre spregledati. Obrat pedala nazaj ali »torpedo« je drug način zaviranja in je otrokom posebej zabaven, ko ugotovijo, kako lahko zaškripajo z zadnjo gumo.

Ni pomembno, katero zavoro otroci uporabljajo, nožno ali na ročko, samo da slišijo na besedo stop, ko ste nekje skupaj v situaciji, ko je potrebno ustaviti. Igra policajev na igrišču ali nastavljanje mehkih ovir na začetku, je tako pomembno, kot to, da se znajo peljati.

Na kolesarski izletniški podvig se podajte tako, da se en od staršev pelje pred otrokom in drugi za njim. Mali kolesar bo zlahka sledil smeri in določeni hitrosti. V primeru ovire ali česarkoli v prometu pa tako tudi lažje komuniciramo in/ali preprečimo nezgodo.

Dolžino in zahtevnost izletov spreminjamo, ko začutimo, da je otrok že sposoben daljše razdalje, suveren med zaviranjem in uravnotežen med vožnjo.
 


Otroka naj se ne sili!


Če se želi ustaviti in popiti malo vode, mu to omogočite. Če se želi spočiti, se razgledati po okolici ali celo sestopiti s kolesa in jo malo raziskati, mu, seveda to tudi omogočimo. Pomembno je, da vse, kar na začetku otroci počnejo, ko so s kolesom in na kolesu, zanje predstavlja le igro in zabavo. Tako bodo vedno znova z veseljem sedli na kolo!

Pa veliko lepih, prijetnih in nasmejanih prvih dni na kolesu želim!



David Piber, produktni vodja v kolesarskem centru