Predstavitvena informacija

Pot Alpe-Adria čez Brda in Kras

To italijansko-slovensko etapo zaznamuje gričevnata pokrajina Colli Orientali del Friuli. Pričakujeta vas nezamenljiva narava in pogled vse do morja.
Fotografija: Pot Alpe-Adria čez Brda in Kras. FOTO: STO
Odpri galerijo
Pot Alpe-Adria čez Brda in Kras. FOTO: STO

Pohodniška pot Alpe-Adria poteka od vznožja Velikega Kleka (Großglockner) do Jadranskega morja v Miljah (Muggia).
Pot je bila razvita in izvedena v sodelovanju treh partnerjev iz Avstrije (Kärnten Werbung), Slovenije (Slovenska turistična organizacija) in Italije (Turistična organizacija Furlanija - Julijska krajina).



Celotna pot je dolga 750 kilometrov in sestavljena iz 37 etap, v Slovenijo pridemo v 22. Pot Slovenijo prečka v šestih etapah.

S prelaza Jepca čez Maloško in Trupejevo poldne na Srednji vrh in v Kranjsko Goro, kjer se vstopi v Triglavski narodni park v Julijskih Alpah. Mimo jezera Jasna, čez Vršič v Trento in po dolini smaragdne reke Soče mimo Bovca, Žage v Drežnico in pod Krnom v Tolmin se pot nadaljuje po starih vojaških poteh na sedlo Solarji, kjer prečka mejo z Italijo. 

Nadaljujemo s predstavitvijo slovenskega dela te izjemne pohodniške dogodivščine.

Pot Alpe-Adria čez Brda in Kras. FOTO: STO
Pot Alpe-Adria čez Brda in Kras. FOTO: STO

  
V 29. etapi pridemo v Slovenijo prek Čedada
 
To italijansko-slovensko etapo zaznamuje gričevnata pokrajina Colli Orientali del Friuli, harmonični vinogradi od Ibane (Albane) do Prapotna (Prepotto) in pravljična dežela pokrajine v regiji Brda. Pričakujeta vas nezamenljiva narava in pogled v daljavo vse do morja. Narava, ki prekipeva od energije in življenja.

Ta izjemna etapa spada med ravninske, pelje pa med čudovitimi vinogradi. Začetna točka je v Čedadu (Cividale), nadaljujemo do Carraria. Ob cerkvi San Rocco zavijemo desno in sledimo Via Druga ter pozneje Via della Fornaz za Fornalis. Prečkate SP. 53 in sledite Via Darnazzacco. Po približno kilometru zavijemo levo na Strada del Sponseot do vasi Gagliano.

V Gaglianu zavijemo levo na Via Andrea Doria in na prvem križišču desno ter nadaljujemo po Strada del Prepotto, dokler ne pridemo do vasi Bivio Romanutti. Po približno 100 metrih na SP. 48 zavijemo levo na pešpot, ki vodi do Bukovice. Od tod greste najprej po cesti proti Ibani in nato po približno kilometru na cesti št. 748 nas pot najprej pripelje v Centa za Albana. Po prečkanju reke Idrije v Merniku in tja poleg cerkve, nato pa čez slovensko mejo pri vasi Breg.

V Bregu nad Golim Brdom hitro lahko ugotovimo, da se vinorodna Brda ne končajo v pobočjih nad Kožbanjščkom, ampak da je tam čez, ob dolini Idrije, še nekaj vinogradov, naselij, delavnih domačinov in brhkih Brik.

Dolžina poti: 13,2 km
Trajanje: 4 h
Vzpon: 160 m
 
Sledi 30. etapa, ki poteka med Bregom pri Golem Brdu do Dobrove

Pot Alpe-Adria čez Brda in Kras. FOTO: STO
Pot Alpe-Adria čez Brda in Kras. FOTO: STO

 
Goriška brda se razprostirajo od skrajnega zahoda Slovenije vse do južne ravnine Furlanije. So idilična vinogradniška regija z množico naravnih in kulturnih znamenitosti. Pot se začne v vasi Breg pri Golem Brdu, vije skozi vasici Vrhovlje pri Kožbani in Fojana ter konča v Dobrovem, središču regije Brda.

Dolžina poti: 25 km
Trajanje: 7,45 h
Vzpon: 699 m

Zanimivosti ob poti:
- poti ob vinogradih in razgledi nanje
- močna povezava s kulinariko in vinom



- trajnostna mobilnost (lahko kombiniramo pohodništvo z električnimi kolesi)
- obisk stolpa Gonjače

Pohodnika in razgledni stolp Gonjače v Brdih. Foto: Jošt Gantar
Pohodnika in razgledni stolp Gonjače v Brdih. Foto: Jošt Gantar

 
35. etapa iz Proseka (Prosecco) v Lipico popelje v osrčje razkošno lepe kraške planote

Na poti očara jama Vilenica, najstarejša turistična jama v Evropi. Le nekaj kilometrov stran so že Škocjanske jame, ki so prva znamenitost v Sloveniji, vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. V Italiji, le nekaj kilometrov od Trsta, je še Grotta Gigante (Velika jama), to je kraška jama z največjim odprtim prostorom na svetu, navedena v Guinnessovi knjigi rekordov.
V Gropadi prečkate mejo s Slovenijo in vstopimo v Živi muzej Krasa, kjer lahko spoznamo številne kraške pojave. Pot nato vodi do Konjeniškega parka Lipica, kjer deluje najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo konj na svetu. Tu se lahko okrepčamo in prenočimo.

Dolžina poti: 20,5 km
Trajanje: 5 do 6 ur
Vzpon: 466 m
Delno zahtevna: sorazmerno enostavna pot, razen vzpona na Kokoš, vendar je zaradi enkratnih razgledov trud poplačan.

Znamenitosti ob poti:
- Živi muzej Krasa
- Konjeniški park Lipica

Lipica jeseni, lipicanci na paši. FOTO: Dean Duboković
Lipica jeseni, lipicanci na paši. FOTO: Dean Duboković