Poziv k zmernosti

Razmišljanje strokovnjakinje: je epidemija polomija ali priložnost?

Objavljeno
09. april 2020 08.15
Posodobljeno
09. april 2020 09.02
Motorične sposobnosti upadajo po šestem letu starosti, zato spodbujajmo otroke v telesno dejavnih igrah, ki jih imajo radi. FOTO: Shutterstock
Epidemije so se začele pojavljati, ko so ljudje zaživeli skupaj. Sprejemali so jih kot naravni pojav, kasneje kot nadnaravne sile. Niso poznali vzrokov ter načinov obvladovanja pojava. Zato tudi izvor iracionalnih rešitev. Že v zgodovini so bili izpostavljeni higienski ukrepi in osamitev. Zapiranje mestnih vrat, pokopavanje trupel zunaj naselij in sežiganje kužnih predmetov segajo v čas pred odkritjem povzročiteljev nalezljivih bolezni ter pripravo uspešnih cepiv proti njim v 19. in 20. stoletju.



Pereča pandemija neznanega virusa sars-cov-19, ki je preplavila Kitajsko konec leta 2019 in Evropo v začetku leta 2020, nas je zaradi nepoznavanja virusa in cepiv izzvala k začetkom pravilne higiene in prepovedi druženja. Nazaj k razmišljanju in dejanjem, ki naj bi bila sicer stalno prisotna in zakoreninjena v preventivni zdravstveni zavesti posameznika, družine, skupnosti. Vzdržuj osebno higieno, osebni prostor posameznika, živi in razmišljaj zdravo. Ko si bolan, se umakni. Zaradi drugih in sebe, s preprostim razlogom, ker se lahko stanje preprosto zaplete. Prva navodila so vedno glasijo pametno, s kmečko logiko.

Danes vemo, da so bili ukrepi zakasneli, priznam, da sem prejela nemalokrat naziv negativnega paničarja, ob razmišljanju za predčasno zaustavitev slovenskega javnega življenja že najmanj teden pred uradno razglasitvijo epidemije. Ganljiva pa sta današnja nemir ter pretirana apokaliptična napoved tesnobe.

Zmerno, zdaj so ukrepi dejavni, stanje je dobro in nadzorovano. Umirimo se in krepimo zdravje, to je naša dolžnost. Tokrat res, po pameti, zdaj ni čas, da nadoknadimo tisto, kar smo gojili leta v telesu. Čudovito je videti ljudi, ki raziskujejo naravo. Vendar varčujmo z energijo, začnimo zmerno in nadaljujmo to pot v bodoče, tudi ko bo trenutni orkester utišan. Tisti, ki doslej niste tekli, hodite hitro, potecite in spet hodite.
 

Postavite si dolgoročne načrte


Tudi tekmovalni športniki so popustili intenzivnost, da ohranjajo stabilen imunski sistem telesa. Vse bo počakalo. Čudovito bo, če bo toliko novonastalih rekreativcev v času karantene svojo pot nadaljevalo v način življenja. Trenutna osamitev ni problem, je izjemna priložnost in dar, dokler smo zdravi. Nadaljujmo disciplinirano umirjene delovne dni, osnovno higieno, ki vključuje umivanje, telesno dejavnost, smeh, itd. Tako kot umivanje rok je tudi telesna dejavnost del higiene.

image
Vračamo se k naravi. Tehnološki dosežki in razpoložljivosti so ponovno ovrednoteni. FOTO: Shutterstock


Telesno dejavni način življenja je umivalnica telesnega ustroja, fizioloških procesov. Po notranji poklicni dolžnosti pišem ta zapis in po moralnem mačku, ki bi ga imela brez prispevka, da spodbudim ob tej žalostni, a izjemno pomenski priložnosti morda nekaj posameznikov k drobni spremembi v načinu razmišljanja in načinu življenja. Tudi tako lahko pripomoremo k sreči in zadovoljstvu, ki dejansko sestavlja patetično opevano zdravje.



Fiziološke koristi ustrezne telesne dejavnosti so nesporne. Izzivam vas k raziskavi svojega telesa. Stališče zagovarjam kot trajnostni način ohranjanja in krepitve zdravstvenega stanja posameznika, ki lahko dolgoročno prispeva ugodno za celotni zdravstveni sistem in navsezadnje pomaga državni blagajni. Trenutek je pravi za trajnostne rešitve in dejanske akcijske ukrepe. Situacija je optimistična ne glede na izzive, ki nas še čakajo. Lahko zveni naivno, ampak vsaka reč ima več plati. Prvi akcijski ukrep posameznikov je že pozitiven.

Vračamo se k naravi. Tehnološki dosežki in razpoložljivosti so ponovno ovrednoteni. Tehnologijo uporabljamo zmerneje, ustvarjamo učinkoviteje in proizvajamo vidne rezultate. Okolje se bo razbremenilo. Pridobili smo transportni čas kot čas za dodatno delo. Resetirane so prioritete. V ospredju je skrb za zdravje, zdravje svojcev, prijateljev, zdravje družine. Vse je jasneje opredeljeno, delujemo učinkoviteje. Vsak si doma ustvarja triažni sistem, opravila po sistemu nujnosti. In vsako izredno stanje prebudi tudi ustvarjalnost.
 

Pomembno je ohranjati mirnost


Raziskovalci Pei in sodel. (2020) ter Chen in sodel. (2020) so izpostavili pomen imunskega sistema, ki je v veliki meri povezan z našim zdravstvenim stanjem, starostjo in telesno pripravljenostjo. Poleg higienskih ukrepov in samoizolacije lahko v dani situaciji delujemo preventivno na način, da ohranjamo nivo prehranjenosti, hidracije in telesne pripravljenosti. Začnimo dan z vodo, dihanjem, telesno ustvarjalnostjo in nadaljevali bomo kognitivno učinkoviteje. Morda se spomnite vašega fizioterapevta in navodil, kako ohranjati telo brez bolečin v dobri pripravljenosti in kako optimizirati telesne sposobnosti. Zdaj je čas.

image
Ganljiva sta današnji nemir ter pretirana apokaliptična napoved tesnobe. FOTO: Shutterstock


Fizioterapevti kot zdravstveni delavci navadno poudarjamo pomen zmernosti, v primeru telesne dejavnosti in dejstvo utemeljeno podpiramo z rezultati raziskovalcev, ki sledijo preobremenitvenim izzivom, s katerimi se spopadajo vrhunski športniki. Življenjski slog vrhunskih športnikov pogosto predstavlja življenjski stres, motnje spanja, okoljske skrajnosti ter prehranske primanjkljaje in intenzivne telesne preobremenitve, ki zmanjšujejo imunsko funkcijo in lahko vplivajo na imunsko delovanje z aktiviranjem hipotalamične-hipofizne-nadledvične osi in simpatičnega živčnega sistema ter posledičnih imunoregulacijskih hormonov (Walsh, 2018). Številne študije v zadnjih 35 letih poročajo o povečanju simptomov okužbe zgornjih dihal pri športnikih v obdobjih težkih treningov in tekmovanj.

Izzivi, s katerimi se športniki spopadajo, kot so visokointenzivna vadba, vplivajo na imunsko delovanje. Intenzivna športna obdobja težkega treninga so lahko povezana s povečano dovzetnostjo za simptome okužbe zgornjih dihal. Glede na skupne poti in odziv telesa na intenzivne telesne in psihološke izzive je jasno, da psihološki napor vpliva na imunost, pojavnost bolezni in borilno sposobnost posameznika. Zato bodimo razbremenjeni zdaj, saj je za nas poskrbljeno z jasnimi ukrepi. Vse drugo bo s tem lažje. Ekipe tiskajo, šivajo in ustvarjajo. Preostali lahko pripomoremo s poslušnostjo, lastnim trudom in optimizmom.

V zadnjem času se kaže, da stres in tesnoba spreminjata imunski odziv. Pomembno je ohranjanje mirnosti. Delajte. Ne dovolite si brezdelja. Nato pa v svoj košček narave, na kolovozu v svojem domačem kraju, poiščite poti, kjer ste sami. Narava je zdravilo. Predihajte se in boste spali. Rešilo nas bo pametno prepoznavanje pomembnih dejavnikov tveganja za zdravje in upoštevanje znanih ustreznih protiukrepov, ki jih navaja za to pristojni Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

image
S pozitivnimi mislimi prepletajmo telesno dejavnost, saj je znanstveno dokazana povezava gibanja z imunskimi, srčno-žilnimi, presnovnimi in nevrodegenerativnimi adaptacijami. FOTO: Shutterstock


Situacija nas usmerja v čutenje, zavedanje, pozornost. Privoščite si kinestetično zaznavo telesa, preusmerite misli na svoje telo, hvaležno bo. Slikajte v mislih mišice, ki delujejo pri globokem vdihu, podaljšajte izdih, zaprite oči, napnite stabilizacijske mišice trupa, popek povlecite proti hrbtenici, dihajte sproščeno, spustite ramena, stresite se, ponovite.

Tekači, kolesarji, pohodniki, okrepite notranjo sprednjo stegensko mišico (vastus medialis), okrepite zadnje stegenske mišice, okrepite mehkotkivne strukture gležnja, da boste varneje tekli in hodili. Izvajajte proprioceptivne vaje tudi miselno. Vsaj nekaj od naštetega vam je zagotovo že znano. Našteto so splošna navodila preventivne telesne dejavnosti, ki jo svetujemo v osnovi fizioterapevti. Naloga celotnega zdravstva in skupnosti pa je spodbujanje zdravega ustrezno telesno dejavnega načina življenja.
 

Priložnost za trajnostne dolgoročne rešitve


Na vse to nas opominjajo zvesto številni vrhunski strokovnjaki, in če nas niso realizirale številne hvalnice kot na primer Hvalnice rešnjemu telesu pesnika, pisatelja in zdravnika prof. dr. Alojza Ihana, dr. med., številni znanstveno utemeljeni nagovori in prispevki stroke o telesno dejavnem življenjskem slogu, kot je med drugimi delo Gibanje je življenje doc. dr. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med., potem ne razumem, kaj nas bo zares ganilo. Morda pa le trenutna epidemija – polomija, ko je samoumevno postalo manj samoumevno. Zagotovo imamo tokrat priložnost za trajnostne dolgoročne rešitve, usmerjene v dejanske kratkoročne ukrepe.

Zapis mnenja je namenjen v razmislek posamezniku in družbi, ki odloča o akcijskih načrtih glasne dolgotrajne zdravstvene oskrbe. Motorične sposobnosti upadajo po šestem letu starosti, zato spodbujajmo otroke v telesno dejavnih igrah, ki jih imajo radi. Veselimo se z njimi, naj se tako spominjajo karantene. Kosti krepimo s telesno dejavnostjo do 30. leta, nato je treba delati le še več za telo. Stalno in zmerno za trdno zdravstveno stanje. S pozitivnimi mislimi prepletajmo telesno dejavnost, saj je znanstveno dokazana povezava gibanja z imunskimi, srčno-žilnimi, presnovnimi in nevrodegenerativnimi adaptacijami. Telesno dejavno, da se bomo znali odločati tudi v visoki starosti. Danes, za pametne misli jutri.


***
dr. Mojca Amon, predavateljica in raziskovalka
Visokošolski zavod Fizioterapevtika, Ljubljana