Prehrana bolnika s covidom-19, ki bolezen premaguje doma
Energijsko nezadostna prehrana med okužbo pripomore k izgubi mišične mase in vpliva na razvoj vnetnih procesov.
Odpri galerijo
Energijski hranilni vnos je bil izračunan s pomočjo programa OPKP (httpopkp.si). FOTO: Shutterstock
Ne le simptomi bolezni, temveč tudi vnetni procesi sami dodatno pripomorejo k slabšemu apetitu, propadu mišične mase in izgubi telesne mase. Vsi ti procesi telesnega propada močno povečajo tveganje za razvoj podhranjenosti, ta pa upočasni posameznikovo okrevanje in vodi v dodatne zaplete bolezni. Da se bolnik tem izogne, je pomembno, da se kljub slabemu apetitu zavestno trudi jesti in pokriti energijske hranilne potrebe in s tem omogoči lažji boj z boleznijo.
Poglejmo si 36-letno gospo. Po poklicu je socialna delavka. Pred šestimi leti je zbolela za rakom ščitnice. Takrat je bila operirana in po operaciji zdravljena še z radijodom. Redno prejema hormonsko terapijo z levotiroksinom. Telesno je redno aktivna, dvakrat tedensko obišče vadbo in trikrat tedensko odide na daljši sprehod. V obdobju omejenega druženja je še vedno telesno aktivna, saj gre na sprehode v naravo.
Pred tednom so se pri gospe pojavili prvi znaki okužbe z virusom sars-cov-2, vročina, bolečine v mišicah in bolečina v žrelu. Gospa je povedala, da hrana ni imela pravega okusa. Pred tremi dnevi pa se je tem simptomom priključil še suh kašelj. Tudi apetit je izgubila. Test za covid-19 je bil pozitiven.
Prehranski pregled: v višino meri 165 centimetrov, telesna masa je bila pred okužbo 62 kilogramov. V zadnjem tednu je je izgubila dva kilograma. Navaja slabšo moč in pove, da zmore narediti le nekaj korakov po stanovanju.
Trenutni režim prehrane: gospa je že 15 let vegetarijanka, prehranjuje se uravnoteženo, dnevno ima štiri obroke. Odkar so se pojavili simptomi bolezni, nima pravega apetita, hrana nima pravega okusa. Ob napadih kašlja ji pogosto postane slabo in jo sili na bruhanje. Zaradi bolečin v grlu težko uživa trdo in suho hrano. Posledično poje polovico obroka. Zjutraj poje le banano in popije tekoči jogurt, včasih še kako žlico kosmičev.
Za malico zaužije kak kos sadja. Za kosilo ji najbolj prija zelenjavna mineštra. Zvečer pa se kašelj poslabša in se trudi pojesti le kak kos kruha in popiti čaj z medom in limono. Poskuša uživati polnovredno hrano, vendar jo kosmiči in polnozrnati kruh praskajo v grlu, kar poslabša bolečino. Čez dan poje kak košček temne čokolade in popije 1500 mililitrov vode in čaja.
Priklic jedilnika prejšnjega dne: za zajtrk je zaužila 30 g ovsenih kosmičev, 100 g banane in 150 g polnomastnega jogurta. Malica je bila 150 g jabolka. Za kosilo je imela zelenjavno mineštro s testeninami (250 g). Med obroki je pojedla 20 g temne čokolade. Večerja je bila 50 g polnozrnatega kruha in 200 ml čaja z medom.
Energijski hranilni vnos je bil izračunan s pomočjo programa OPKP (http://opkp.si). Z omenjenim prehranskim režimom je dobila 808 kcal (13 kcal/kg telesne mase), 18 g beljakovin (0,3 g beljakovin/kg telesne mase), 23 g maščob (0,38 g maščob/kg telesne mase) in 126 g ogljikovih hidratov (2,1 g ogljikovih hidratov/kg telesne mase). Vnos prehranskih vlaknin je bil 18 g.
Prehranska intervencija: pri gospe je izredno pomembno, da se izgubljanje telesne mase ustavi, saj lahko vodi v dodatne zaplete bolezni ter razvoj podhranjenosti. Poleg tega zaradi presnovnih sprememb, ki nastanejo v telesu ob okužbi (vnetju), ter nezadostnega energijskega hranilnega vnosa izgublja funkcionalno (mišično) maso ter mišično funkcijo. Zato je ključno, da se gospa kljub slabemu apetitu zavestno trudi jesti in zaužiti več manjših energijsko gostih obrokov dnevno ter tako pokrije svoje energijske hranilne potrebe.
Tak režim prehrane bo upočasnil oziroma ustavil izgubo telesne mase in »nahranil« imunski sistem, kar ji bo omogočilo, da se bo lažje borila z okužbo. Pomembno pa je, da nekoliko poveča vnos kakovostnih beljakovin, kot so mleko, mlečni izdelki, jajca, stročnice, oreški. Ni nujno, da je hrana, ki jo zaužije, topla oziroma kuhana. Med obroki naj ne pije večjih količin tekočine, da bo lahko zaužila več energijsko goste hrane. Bolje je, da pri kosilu najprej poje glavno jed in juho na koncu, če to seveda količinsko zmore. Pri roki naj ima goste prigrizke, ki jih ima sicer rada.
Glede na to, da gospa težje požira zaradi bolečine, naj prilagodi konsistenco hrane. Dokler ima težave, naj se izogiba trdi, suhi in grobi hrani (prepečenec, grisini, kruh ali drugi izdelki s celimi semeni, trda, surova zelenjava in sadje), ki utegne mehansko poškodovati sluznico v ustih in grlu. Zelo vroča in kisla hrana (paradižnik, sadje, kis) prav tako draži sluznico ust in grla. Lažje bo zaužila mehko in sočno hrano, kot so kremne juhe, skuta s kislo smetano, jogurt, mlečni napitki, sladoled, pudingi, mehki siri, banane, sadne kaše, pire krompir, mlečni zdrob in drobne testenine.
Slabost po napadih kašlja prav tako privede do slabšega vnosa energije in hranil. Gospa naj pije po malem, po požirkih, ves dan. Obrok naj zaužije, preden se pojavi huda lakota, saj ta celo stopnjuje občutek slabosti. Izbira naj živila, ki ji teknejo. Mogoče ji bo bolj prijala hladna hrana, saj ima manj izrazit okus in vonj. Izogiba naj se mastni, ocvrti hrani, sladkarijam in težko prebavljivi hrani. Po obrokih naj si privošči počitek.
Glede na priklic jedilnika prejšnjega dne lahko vidimo, da je zjutraj jedla kosmiče z jogurtom in sadjem. Pomembno je le, da so kosmiči pred obrokom skuhani ali namočeni, da se zmehčajo. Obroku bi lahko dodala še žlico medu ali več kosmičev. Malica je bila ustrezna. Kosilo je vsebovalo premalo kakovostnih beljakovin.
V mineštro naj doda več stročnic ali tofu ali pa si ob njej privošči skutne štruklje ali praženec. Prigrizki temne čokolade med obroki so bili ustrezni. Manjkala je popoldanska malica. Polnozrnati kruh zvečer naj zamenja s temnim, dokler ima težave s požiranjem. Poleg tega naj zaužije še kako z beljakovinami bogato živilo – namaz iz stročnic, maslo iz oreškov, mlečni izdelek, jajce.
Poskrbeti mora tudi za zadostno hidracijo, in če se poti zaradi vročine, za zadosten vnos elektrolitov. Primerne tekočine poleg vode (ne vsebuje elektrolitov) so čaj z medom in limono in kompoti.
Jedilnik, ki je objavljen na spletni strani www.polet.si, je lahko v pomoč pri izbiri živil.
Spodaj prikazani jedilnik je lahko v pomoč pri izbiri živil. V takih situacijah prosite svojce ali prijatelje ali sosede, da vam pomagajo pri kuhanju hrane, saj včasih že vonj po hrani posameznika odvrne od uživanja le-te. Preden pričnete z uživanjem hrane, prezračite prostor in omilite vonj po hrani.
S spodaj napisanim jedilnikom naša gospa prejme 1856 (32 kcal/kg telesne mase), 84 g (1,4 g beljakovin/kg telesne mase), 218 (3,6 g ogljikovih hidratov/kg telesne mase), 76 (1,3 g maščob./kg telesne mase). Tovrsten režim bi pri gospe ustavil hujšanje, predvsem pa omogočil ohraniti funkcionalno maso (mišično maso), ki je naša presnovna banka tudi v primeru okužbe z virusom SARS Cov-2.
***
asist. Eva Peklaj, univ. dipl. inž. živ. tehnol., klinična dietetičarka
Opozorilo: spoštovani športni prijatelji, v času do konca pandemije upoštevajte uradne strokovne smernice za zmanjšanje možnosti prenosa virusa in lokalna in državna pravila glede potrebne medsebojne fizične razdalje, pravil uporabe javnih športnih objektov, vadb večjega števila rekreativcev in večjih druženj na sploh.
Poglejmo si 36-letno gospo. Po poklicu je socialna delavka. Pred šestimi leti je zbolela za rakom ščitnice. Takrat je bila operirana in po operaciji zdravljena še z radijodom. Redno prejema hormonsko terapijo z levotiroksinom. Telesno je redno aktivna, dvakrat tedensko obišče vadbo in trikrat tedensko odide na daljši sprehod. V obdobju omejenega druženja je še vedno telesno aktivna, saj gre na sprehode v naravo.
Pred tednom so se pri gospe pojavili prvi znaki okužbe z virusom sars-cov-2, vročina, bolečine v mišicah in bolečina v žrelu. Gospa je povedala, da hrana ni imela pravega okusa. Pred tremi dnevi pa se je tem simptomom priključil še suh kašelj. Tudi apetit je izgubila. Test za covid-19 je bil pozitiven.
Prehranski pregled: v višino meri 165 centimetrov, telesna masa je bila pred okužbo 62 kilogramov. V zadnjem tednu je je izgubila dva kilograma. Navaja slabšo moč in pove, da zmore narediti le nekaj korakov po stanovanju.
Trenutni režim prehrane: gospa je že 15 let vegetarijanka, prehranjuje se uravnoteženo, dnevno ima štiri obroke. Odkar so se pojavili simptomi bolezni, nima pravega apetita, hrana nima pravega okusa. Ob napadih kašlja ji pogosto postane slabo in jo sili na bruhanje. Zaradi bolečin v grlu težko uživa trdo in suho hrano. Posledično poje polovico obroka. Zjutraj poje le banano in popije tekoči jogurt, včasih še kako žlico kosmičev.
Preberite še:
Oče treh otrok, 45 let, sedeče delo
Oče treh otrok, 45 let, sedeče delo
Za malico zaužije kak kos sadja. Za kosilo ji najbolj prija zelenjavna mineštra. Zvečer pa se kašelj poslabša in se trudi pojesti le kak kos kruha in popiti čaj z medom in limono. Poskuša uživati polnovredno hrano, vendar jo kosmiči in polnozrnati kruh praskajo v grlu, kar poslabša bolečino. Čez dan poje kak košček temne čokolade in popije 1500 mililitrov vode in čaja.
Priklic jedilnika prejšnjega dne: za zajtrk je zaužila 30 g ovsenih kosmičev, 100 g banane in 150 g polnomastnega jogurta. Malica je bila 150 g jabolka. Za kosilo je imela zelenjavno mineštro s testeninami (250 g). Med obroki je pojedla 20 g temne čokolade. Večerja je bila 50 g polnozrnatega kruha in 200 ml čaja z medom.
Trenutni režim prehrane: gospa je že 15 let vegetarijanka, prehranjuje se uravnoteženo, dnevno ima štiri obroke. FOTO: Shutterstock
Energijski hranilni vnos je bil izračunan s pomočjo programa OPKP (http://opkp.si). Z omenjenim prehranskim režimom je dobila 808 kcal (13 kcal/kg telesne mase), 18 g beljakovin (0,3 g beljakovin/kg telesne mase), 23 g maščob (0,38 g maščob/kg telesne mase) in 126 g ogljikovih hidratov (2,1 g ogljikovih hidratov/kg telesne mase). Vnos prehranskih vlaknin je bil 18 g.
Prehranska intervencija: pri gospe je izredno pomembno, da se izgubljanje telesne mase ustavi, saj lahko vodi v dodatne zaplete bolezni ter razvoj podhranjenosti. Poleg tega zaradi presnovnih sprememb, ki nastanejo v telesu ob okužbi (vnetju), ter nezadostnega energijskega hranilnega vnosa izgublja funkcionalno (mišično) maso ter mišično funkcijo. Zato je ključno, da se gospa kljub slabemu apetitu zavestno trudi jesti in zaužiti več manjših energijsko gostih obrokov dnevno ter tako pokrije svoje energijske hranilne potrebe.
Tak režim prehrane bo upočasnil oziroma ustavil izgubo telesne mase in »nahranil« imunski sistem, kar ji bo omogočilo, da se bo lažje borila z okužbo. Pomembno pa je, da nekoliko poveča vnos kakovostnih beljakovin, kot so mleko, mlečni izdelki, jajca, stročnice, oreški. Ni nujno, da je hrana, ki jo zaužije, topla oziroma kuhana. Med obroki naj ne pije večjih količin tekočine, da bo lahko zaužila več energijsko goste hrane. Bolje je, da pri kosilu najprej poje glavno jed in juho na koncu, če to seveda količinsko zmore. Pri roki naj ima goste prigrizke, ki jih ima sicer rada.
Glede na to, da gospa težje požira zaradi bolečine, naj prilagodi konsistenco hrane. Dokler ima težave, naj se izogiba trdi, suhi in grobi hrani (prepečenec, grisini, kruh ali drugi izdelki s celimi semeni, trda, surova zelenjava in sadje), ki utegne mehansko poškodovati sluznico v ustih in grlu. Zelo vroča in kisla hrana (paradižnik, sadje, kis) prav tako draži sluznico ust in grla. Lažje bo zaužila mehko in sočno hrano, kot so kremne juhe, skuta s kislo smetano, jogurt, mlečni napitki, sladoled, pudingi, mehki siri, banane, sadne kaše, pire krompir, mlečni zdrob in drobne testenine.
Slabost po napadih kašlja prav tako privede do slabšega vnosa energije in hranil. Gospa naj pije po malem, po požirkih, ves dan. Obrok naj zaužije, preden se pojavi huda lakota, saj ta celo stopnjuje občutek slabosti. Izbira naj živila, ki ji teknejo. Mogoče ji bo bolj prijala hladna hrana, saj ima manj izrazit okus in vonj. Izogiba naj se mastni, ocvrti hrani, sladkarijam in težko prebavljivi hrani. Po obrokih naj si privošči počitek.
Glede na priklic jedilnika prejšnjega dne lahko vidimo, da je zjutraj jedla kosmiče z jogurtom in sadjem. Pomembno je le, da so kosmiči pred obrokom skuhani ali namočeni, da se zmehčajo. Obroku bi lahko dodala še žlico medu ali več kosmičev. Malica je bila ustrezna. Kosilo je vsebovalo premalo kakovostnih beljakovin.
Pred tednom so se pri gospe pojavili prvi znaki okužbe z virusom sars-cov-2, vročina, bolečine v mišicah in bolečina v žrelu. FOTO: Shutterstock
V mineštro naj doda več stročnic ali tofu ali pa si ob njej privošči skutne štruklje ali praženec. Prigrizki temne čokolade med obroki so bili ustrezni. Manjkala je popoldanska malica. Polnozrnati kruh zvečer naj zamenja s temnim, dokler ima težave s požiranjem. Poleg tega naj zaužije še kako z beljakovinami bogato živilo – namaz iz stročnic, maslo iz oreškov, mlečni izdelek, jajce.
Poskrbeti mora tudi za zadostno hidracijo, in če se poti zaradi vročine, za zadosten vnos elektrolitov. Primerne tekočine poleg vode (ne vsebuje elektrolitov) so čaj z medom in limono in kompoti.
Jedilnik, ki je objavljen na spletni strani www.polet.si, je lahko v pomoč pri izbiri živil.
Spodaj prikazani jedilnik je lahko v pomoč pri izbiri živil. V takih situacijah prosite svojce ali prijatelje ali sosede, da vam pomagajo pri kuhanju hrane, saj včasih že vonj po hrani posameznika odvrne od uživanja le-te. Preden pričnete z uživanjem hrane, prezračite prostor in omilite vonj po hrani.
S spodaj napisanim jedilnikom naša gospa prejme 1856 (32 kcal/kg telesne mase), 84 g (1,4 g beljakovin/kg telesne mase), 218 (3,6 g ogljikovih hidratov/kg telesne mase), 76 (1,3 g maščob./kg telesne mase). Tovrsten režim bi pri gospe ustavil hujšanje, predvsem pa omogočil ohraniti funkcionalno maso (mišično maso), ki je naša presnovna banka tudi v primeru okužbe z virusom SARS Cov-2.
Spodaj prikazani jedilnik je lahko v pomoč pri izbiri živil. FOTO: Arhiv Polet
***
asist. Eva Peklaj, univ. dipl. inž. živ. tehnol., klinična dietetičarka
