Pretreniranost pride sama in zdravi jo zdravnik
Dober osebni zdravnik, ki bo ugotovil, kakšni sta presnovna prizadetost in hormonska iztirjenost pretreniranega posameznika, je zlata vreden.
Odpri galerijo
Pretiravanje z rekreacijo lahko pripelje do kronične utrujenosti. FOTO: Shutterstock
Ponavadi sami tega ne opazimo, vsekakor pa opazi to naša okolica. Ker v tem prvem obdobju, obdobju preseganja svojih zmogljivosti, obstaja še dobra pot nazaj v zdravje, so te vrstice namenjene predvsem bližnji okolici tega posameznika.
Kaj storiti, ko se zrušimo: dober osebni zdravnik, ki bo ugotovil, kakšna je presnovna prizadetost in hormonska iztirjenost pretreneriranega posameznika, je zlata vreden. Le tako se lahko pretrenirani posameznik nato optimalno pozdravi!
Biti boljši je razmeroma dobra človeška lastnost. Razmeroma sem dodala, ker boljši ni vedno zdravo in in tudi ne koristno. Biti še boljši, torej najboljši, pa za sabo nosi ponavadi veliko trpljenja. V športu nedvomno.
Po bitki z za zdravje škodljivim preseganjem samega sebe, ki nas pripelje do pretreniranosti, smo seveda lahko vsi pametni in si z lahkoto predstavljamo, da to nima posebnega smisla. A v življenju ima (skoraj) vse neki smisel. Če si odgovorite, da ima smisel, potem poiščite najboljše strokovnjake in zavarujte svoje zdravje.
Psihično in fizično. Ko boste raziskovali višine in globine svoje moči, bo namreč zelo naporno in nemalokrat bo zdravje vas in tudi tistih okoli vas na preizkušnji. Zato uporabite sodobna orodja medicine, skupaj s prehrano in regeneracijskimi metodami. To vam bo omogočilo, da boste lahko tudi kot ambiciozni rekreativec spremljali svoje presnovno stanje in ustrezno prilagajali podporne ukrepe, ko boste od svojega telesa želeli največ. Le zavedajte se, da je zdravje vrednota in da vas bo to nekaj stalo. A veliko manj, kot bo cena terapij poškodb, ki si jih boste nakopali z nezmernostjo. Časovno in finančno.
Kaj pa, če se že pregrevamo? Ponavadi sami tega ne opazimo, vsekakor pa opazi to naša okolica. Ker v tem prvem obdobju, obdobju preseganja svojih zmogljivosti, obstaja še dobra pot nazaj v zdravje, so te vrstice namenjene predvsem bližnji okolici tega posameznika. Najdite način, pot ali tudi kakšno finto, da ga boste prepričali, da z več vadbe ne bo boljši, ampak kvečjemu slabši. Najdite nekaj, kar ga bo odvrnilo od vadbe!
Bilo bi prelepo, če bi pri tem imeli kakšno besedo zdravniki. Ponavadi kar opazimo, ko si športnik z vadbo zdravstveno stanje poslabšuje ali si ga bo kmalu zelo poslabšal. A športnik in velikokrat tudi trener to ocenita za »teženje« ali celo neznanje. To včasih celo podkrepijo z idejo, da zdravnik športa pač ne razume ... In se obrnejo po nasvete k vračem. Pogosto iščejo tudi čudežne diete, zvarke, vitaminizacije in druge regeneracijske neumnosti.
Potem se zaletijo v zid. Resne zdravstvene težave športnika spremenijo v pacienta, težave doma in v okolici pa še v kakšnega drugega klienta. Neredko potrebuje psihoterapevtsko pomoč ali celo pravnika. Dokler so zdravstvene težave še dobro rešljive, smo lahko vsi srečni. Zavarovalnica pa jih plača. A nekateri jo toliko skupijo, da se jim šport zagnusi do konca življenja. Tem nato plačuje zavarovalnica druga zdravila. To je naporno življenjsko obdobje in ne mine hitro.
Dober osebni zdravnik, ki bo ugotovil, kakšni sta presnovna prizadetost in hormonska iztirjenost pretreniranega posameznika, je zlata vreden. Le tako se lahko pretrenirani posameznik nato optimalno pozdravi! Da nekdo doume, kam je zašel, se mora namreč najprej telesno okrepiti. Kako hitro se bo izboljšalo ali vrnilo telesno zdravje, je odvisno od težav, ki si jih je športnik nakopal. Nujno je treba premisliti, kaj je športnika pahnilo v pretreniranost. Prevelika količina vadbe? Premalo časa za obnovo telesa? Druge obremenitve (partnerske, službene)? Zloraba prehranskih dopolnil ali »dietna« prehrana? Nespečnost? Socialna stiska? Če se športnik ne spopade z vzroki, se bo vaja v slogu pretreniranosti ponovila.
Kadar ni hujših poškodb, se lahko po slabem mesecu previdno loti telesne aktivnosti. V veliko manjšem obsegu in v začetku z nizko intenzivnostjo. Veliko naj se ukvarja s svojimi občutki pri vadbi, za to prej večina nima časa ali pa občutke prezre. Tako bo najlaže ugotovil, kaj mu koristi in česa ne sme početi, da se spet ne bo zaletel v zid. Drugi trk je lahko že usoden.
Kaj storiti, ko se zrušimo: dober osebni zdravnik, ki bo ugotovil, kakšna je presnovna prizadetost in hormonska iztirjenost pretreneriranega posameznika, je zlata vreden. Le tako se lahko pretrenirani posameznik nato optimalno pozdravi!
Biti boljši je razmeroma dobra človeška lastnost. Razmeroma sem dodala, ker boljši ni vedno zdravo in in tudi ne koristno. Biti še boljši, torej najboljši, pa za sabo nosi ponavadi veliko trpljenja. V športu nedvomno.
Po bitki z za zdravje škodljivim preseganjem samega sebe, ki nas pripelje do pretreniranosti, smo seveda lahko vsi pametni in si z lahkoto predstavljamo, da to nima posebnega smisla. A v življenju ima (skoraj) vse neki smisel. Če si odgovorite, da ima smisel, potem poiščite najboljše strokovnjake in zavarujte svoje zdravje.
Psihično in fizično. Ko boste raziskovali višine in globine svoje moči, bo namreč zelo naporno in nemalokrat bo zdravje vas in tudi tistih okoli vas na preizkušnji. Zato uporabite sodobna orodja medicine, skupaj s prehrano in regeneracijskimi metodami. To vam bo omogočilo, da boste lahko tudi kot ambiciozni rekreativec spremljali svoje presnovno stanje in ustrezno prilagajali podporne ukrepe, ko boste od svojega telesa želeli največ. Le zavedajte se, da je zdravje vrednota in da vas bo to nekaj stalo. A veliko manj, kot bo cena terapij poškodb, ki si jih boste nakopali z nezmernostjo. Časovno in finančno.
Kaj pa, če se že pregrevamo? Ponavadi sami tega ne opazimo, vsekakor pa opazi to naša okolica. Ker v tem prvem obdobju, obdobju preseganja svojih zmogljivosti, obstaja še dobra pot nazaj v zdravje, so te vrstice namenjene predvsem bližnji okolici tega posameznika. Najdite način, pot ali tudi kakšno finto, da ga boste prepričali, da z več vadbe ne bo boljši, ampak kvečjemu slabši. Najdite nekaj, kar ga bo odvrnilo od vadbe!
Kaj pa, če se že pregrevamo? FOTO: Shutterstock
Bilo bi prelepo, če bi pri tem imeli kakšno besedo zdravniki. Ponavadi kar opazimo, ko si športnik z vadbo zdravstveno stanje poslabšuje ali si ga bo kmalu zelo poslabšal. A športnik in velikokrat tudi trener to ocenita za »teženje« ali celo neznanje. To včasih celo podkrepijo z idejo, da zdravnik športa pač ne razume ... In se obrnejo po nasvete k vračem. Pogosto iščejo tudi čudežne diete, zvarke, vitaminizacije in druge regeneracijske neumnosti.
Potem se zaletijo v zid. Resne zdravstvene težave športnika spremenijo v pacienta, težave doma in v okolici pa še v kakšnega drugega klienta. Neredko potrebuje psihoterapevtsko pomoč ali celo pravnika. Dokler so zdravstvene težave še dobro rešljive, smo lahko vsi srečni. Zavarovalnica pa jih plača. A nekateri jo toliko skupijo, da se jim šport zagnusi do konca življenja. Tem nato plačuje zavarovalnica druga zdravila. To je naporno življenjsko obdobje in ne mine hitro.
Dober osebni zdravnik, ki bo ugotovil, kakšni sta presnovna prizadetost in hormonska iztirjenost pretreniranega posameznika, je zlata vreden. Le tako se lahko pretrenirani posameznik nato optimalno pozdravi! Da nekdo doume, kam je zašel, se mora namreč najprej telesno okrepiti. Kako hitro se bo izboljšalo ali vrnilo telesno zdravje, je odvisno od težav, ki si jih je športnik nakopal. Nujno je treba premisliti, kaj je športnika pahnilo v pretreniranost. Prevelika količina vadbe? Premalo časa za obnovo telesa? Druge obremenitve (partnerske, službene)? Zloraba prehranskih dopolnil ali »dietna« prehrana? Nespečnost? Socialna stiska? Če se športnik ne spopade z vzroki, se bo vaja v slogu pretreniranosti ponovila.
Kadar ni hujših poškodb, se lahko po slabem mesecu previdno loti telesne aktivnosti. V veliko manjšem obsegu in v začetku z nizko intenzivnostjo. Veliko naj se ukvarja s svojimi občutki pri vadbi, za to prej večina nima časa ali pa občutke prezre. Tako bo najlaže ugotovil, kaj mu koristi in česa ne sme početi, da se spet ne bo zaletel v zid. Drugi trk je lahko že usoden.
