Preveč kave pelje v raztresenost

Vsak zapriseženi kavopivec še kako dobro pozna občutek užitka ob pitju prve jutranje skodelice kave. To pa je le ena od kvalitet zmernega uživanja.
Fotografija: Dolgo časa je veljalo, da kofein spodbuja nastanek simptomov pretirane aktivnosti. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Dolgo časa je veljalo, da kofein spodbuja nastanek simptomov pretirane aktivnosti. FOTO: Shutterstock

Poleg jutranjega rituala, s katerim milijoni ljudi začenjajo svoj dan, pitje kave in drugih pijač, ki vsebujejo kofein, zmanjšuje možnost pojava bolezni srca, diabetesa, kapi in raka. To predvsem zaradi tega, ker so tovrstni napitki bogati z antioksidanti, ki učinkovito preprečujejo razvoj omenjenih bolezni. Vseeno pa je uživanje tovrstnih napitkov in zato tudi kave priporočljivo ohranjati na zmerni ravni, saj v nasprotnem primeru učinki lahko postanejo nasprotni, torej škodljivi.

image_alt
Električni lepotec iz Amerike


Kofein stimulira nastanek dopamina, živčnega prenašalca, ki v možganih aktivira centre, odgovorne za budnost in učinkovitost, z omejeno časovno učinkovitostjo pa deluje tudi na razpoloženje. Kot stimulant poveča vzdržljivost in hitrost opravljanja nalog.

S preveč zaužitega kofeina (več kot 500 miligramov oziroma štiri kavne skodelice) se pojavijo raztresenost, nespečnost, želodčne težave, tresavica, motnje v bitju srca, kratkoročno povečanje krvnega tlaka. Nekatere študije dokazujejo tudi, da preveč kofeina zmanjšuje sposobnost črpanja kalcija v kosti. Prav tako kofein, v nasprotju s prevladujočim prepričanjem, zmanjšuje tveganje izpostavljenosti kapi.

Prav tako je dolgo časa veljalo, da kofein spodbuja nastanek simptomov pretirane aktivnosti. Danes velja, da omejene količine kofeina učinkujejo nasprotno, saj omogočajo lažje osredotočenje na opravljanje določenih nalog.

Kofein stimulira nastanek dopamina. FOTO: Shutterstock
Kofein stimulira nastanek dopamina. FOTO: Shutterstock


Običajen vnos kofeina, ki nima negativnih stranskih učinkov, naj bi bil med 300 in 400 miligrami dnevno. Nosečnice in ljudje z visokim krvnimi pritiskom naj vnos omejijo na 150 do 200 miligramov dnevno, otroci na manj kot 50 miligramov.

Čeprav je kofein diuretik in pospešuje prebavo, ni dokazano, da bi bil učinkovit pripomoček pri hujšanju. Prevelik vnos kofeina lahko pospeši nastanek kortizola, stresnega hormona, ki jo strokovnjaki povezujejo z rastjo telesne teže in stresom.

Kofein, ki se nahaja v čaju in kavi, strokovnjaki priporočajo kot najbolj zdravo obliko uživanja. Poleg pozitivnih učinkov kofeina sta napitka bogata tudi z antioksidanti, ki preprečujejo nastanek številnih bolezni.

Ne priporočajo pa uživanje kofeina v energijskih napitkih. Kombinacija visoke količine sladkorja, kofeina in drugih stimulansov (gvarane, tavrina, ginsenga ...) lahko izzove aritmijo, dekoncentracijo, povečanje krvnega tlaka ...

Komentarji: