Razlika med bolečino in poškodbo
V slovitem British Journal of Sports Medicine so se strokovnjaki spraševali, ali vsaka bolečina pri športu pomeni, da smo se poškodovali. Športniki se nenehno soočajo z bolečinami in težavami, nekatere izginejo, druge pa vztrajajo.
Presojati, katere prezreti in katere jemati resno, je občutljivo početje – in izkazalo se je, da lahko to, kako bolečine označimo, vpliva na to, kako se jih lotimo.
V kontekstu športne medicine, opozarjajo znanstveniki, sta bolečina in poškodba dve različni entiteti in ne pomenita iste stvari! Bolečina, ki je narobe označena kot poškodba, povzroča strah in tesnobo in lahko celo spremeni način premikanja prizadetega dela telesa, to pa seveda, ko se porušijo vzorci gibanja, lahko povzroči dodatne težave in tudi nove bolečine.
Strokovnjaki menijo, da bi morali vsi v športu poznati nekaj osnov. Poškodba, povezana s športom, pomeni poškodbo nekega dela telesa. Običajno se to kaže kot telesna okvara, mehanizem poškodbe je prepoznaven in morda so vidni tudi znaki vnetja. Če se dovolj natančno posvetimo bolečim delom telesa, bomo pogosto našli nekaj, kar je videti kot poškodba.
Poglejmo rentgenski posnetek športnika srednjih let z bolečinami v kolenu in morda bomo opazili znake degeneracije hrustanca v bolečem kolenu - vendar bomo morda videli isto stvar tudi v zdravem kolenu. Bolečina je pogosta posledica staranja in zato ne vemo, zakaj nas koleno boli.
Po drugi strani je bolečina opredeljena kot neprijetna čutna in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva.
Torej, zdi se nam, da je nekaj poškodovano. Toda bolečina je v osnovi subjektiven občutek posameznika, in lahko obstaja tudi brez prepoznavne poškodbe. Eden od takih primerov je patelofemoralna bolečina, ki je zelo pogosta diagnoza pri tekačih, in v bistvu pomeni, da v boli koleno, vendar strokovnjaki ne morejo natančno ugotoviti, zakaj boli.
O sprednji kolenski bolečini je dr. Nejc Šarabon v Poletu sijajno pisal takole: »Izvor bolečine torej še ni povsem pojasnjen in tako se diagnosticira predvsem z izključevanjem drugih pogostih razlogov za pojav bolečine na sprednji strani kolena, kot so vnetje narastišča patelarnega ligamenta na golen (Osgood Schlatter – predvsem pri adolescentih v dobi rasti), vnetje maščobnega tkiva pod patelarnim ligamentom, plika sindrom (ukleščenje in vnetje duplikature sklepne kapsule med pogačico in stegnenico) in drugi. Za določitev problema je tako potreben posvet s strokovnjakom, ki bo na podlagi kliničnih testov in po potrebi z uporabo slikovnih tehnik določil izvor težav.«
Za primerjavo: tendinopatija pogačice je bolečina v kolenu s klinično prepoznavnim vzrokom za bolečino (poškodovana ali vneta tetiva).
»Športne poškodbe« in »športne bolečine«
Kakšne so razlike med tem, kar imenujejo »športne poškodbe« in »športne bolečine«.
• Na bolečino vplivajo »kontekst, pričakovanja, prepričanja in spoznanja«; to pa poškodbe niso.
• Poškodbe so objektivno opazne; bolečina ni. Kljub temu so subjektivne ocene bolečine, vključno s preprosto oceno od nič do deset, lahko izjemno koristne in informativne. Vemo, da je napor in ne bolečina tisto, zaradi česar ljudje obupajo pri preizkusih kolesarske vzdržljivosti.
• Prognoza za poškodbo bo odvisna od tega, kateri del telesa je prizadet: poškodovane mišice se celijo bolje kot na primer hrbtenični diski, celjenje pa bo potekalo v predvidljivih fazah. Nasprotno pa bolečina pogosto pride in mine nepredvidljivo, njena resnost pa ni nujno odvisna od stopnje celjenja.
• Temeljno načelo rehabilitacije po poškodbi je postopno povečevanje obremenitve poškodovanega tkiva, dokler ni popolnoma zaceljeno in je sposobno prenašati in zdržati zahteve treninga in tekmovanja.
Poudarek na bolečinah, povezanih s športom, je izboljšanje bolnikove sposobnosti za obvladovanje bolečine, na primer z izogibanjem negativnim odzivom, kot je katastrofalna bolečina, ki poslabša občutek. Ta proces ni tako linearen kot rehabilitacija poškodovanega tkiva: ne morete samo postopoma povečevati vadbene obremenitve in domnevati, da bo bolečina izginila.
Beseda je kot orožje
Nevarnosti napačnih diagnostičnih oznak so vedno prisotne. Na primer, če poškodbo kolena imenujemo raztrganina meniskusa in ne obremenitev meniskusa, lahko bolnika spodbudi k odločitvi za artroskopsko operacijo, čeprav to ni najboljši pristop k tej poškodbi. Besede, izbrane za opis poškodb, lahko vplivajo za zanko katastrofilizacije, ko nekdo domneva, da se bo zgodilo najhujše. Pogosto to vključuje prepričanje, da ste v slabšem položaju, kot ste v resnici, ali pretiravanje z velikostjo težav, s katerimi se soočate.
Katastrofiranje je enostavno zavreči kot pretiravanje, vendar pogosto ni namerno ali tako preprosto. Ljudje, ki to počnejo, se pogosto ne zavedajo, da to počnejo. Morda imajo občutek, da nimajo nadzora nad svojimi skrbmi, in to lahko celo vpliva na njihovo zdravje.
Ob tem besede, izbrane za opis poškodb, lahko vplivajo tesnobo in strah pred gibanjem. V mnogih primerih seveda te nianse niso nič posebnega. Če doživite stresni zlom, bo bolelo. Morali boste počivati, dokler se ne zaceli, nato postopoma povečujte obremenitev, potema bolečina ne bi smela biti več težava ali strah. Poškodba in z njo povezana bolečina sta tesno povezani.
Toda drugi primeri niso tako enostavni. Za ljudi s kronično bolečino v Ahilovi tetivi pogosto ni jasne povezave med fizičnim stanjem tetive in občutkom, zato je zmanjšanje in obvladovanje bolečine, ki je dovolj za vrnitev na trening, bolj koristno kot čakanje, da se tetiva pozdravi.
Ugotoviti, kaj kakšna bolečina pomeni, ni enostavno – a ne gre pozabiti preprostega spoznanja in prepoznavanje bolečine, da je včasih bolečina - zgolj bolečina.
