Razumevanje križa

Verjetno ste že imeli bolečino v križu. Veliko lahko naredimo, da bo bolje in da se ne bi spet ponovilo.

Objavljeno
20. maj 2020 08.20
Posodobljeno
20. maj 2020 09.31
Enkraten dogodek, dvig ali obremenitev, sam po sebi ni škodljiv, saj ima naše telo odlično sposobnost prilagoditve in regeneracije. FOTO: Shutterstock
Dejan Kernc
Dejan Kernc
Glede na to, da ste začeli brati, je verjetno nekaj na tem. Predstavili vam bomo najučinkovitejšo in najcenejšo pot za boj proti zmanjšanju bolečin v hrbtenici. To je razumevanje.



To seveda ni instant rešitev kot na primer delovanje protibolečinske tablete ali »najboljše vaje« za odpravo bolečin, ampak način našega delovanja, vsakodnevnega opravljanja gibalnih nalog tako, da si ne povzročamo bolečin. Ko razumemo bistvo napak, ki jih delamo, se stanje izboljša. Saj veste, katera pot je za nas prava. Tista brez bolečin.

Na ameriški univerzi v Brownu so pred že skoraj dvema desetletjema izračunali, da človeška hrbtenica lahko prenese 350 kilogramov neposredne obremenitve. To je na primer sedem vreč cementa po 50 kilogramov. Ker številke predstavljajo večjo obremenitev, kot jo človek opravlja na vsakodnevnem nivoju, se lahko vprašamo, zakaj je potem bolečina v križu tako pogost pojav.

Lotimo se problema popolnoma življenjsko. Predstavljajte si nekoga, ki zlaga kovčke v avto, preden se družina odpravi na morje. Nenadoma ga zapeče v križu in vsi gibi v naslednjem tednu, vključno z vožnjo do zasluženega dopusta, so vse prej kot prijetno početje. Pri opravilu je moralo biti nekaj narobe, saj telo z bolečino sporoča, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti.

Če hrbtenica prenese 350 kilogramov obremenitve in ker kovčki verjetno niso bili težji, še ne poznamo prave razlage za pojav bolečine. Pogosto si z nepravilnim gibom pokvarite dopust ali pa vas bolečina ovira ravno v najpomembnejšem tednu v letu. Kar 90 odstotkov ljudi, torej skoraj vsi, je vsaj enkrat v življenju doživela podoben neprijeten dogodek. Poskusil bom razložiti, kaj pomeni, da je bistvo v razumevanju.

image
Za učinkovito reševanje težav ta potrebna razumevanje vzrokov in sprememba načina delovanja.  FOTO: Shutterstock


Vrnimo se v zgodnje obdobje razvoja človeka, ko se je človek postavil na dve nogi. S tem je bistveno spremenil obremenitev na hrbtenico. Pri sesalcih, ki hodijo po štirih, je namreč hrbtenica malo obremenjena.
 

Pomembne mišice


Pri človeku je zaradi pokončne drže obremenitev predvsem v ledvenem delu veliko večja. Zato je znanstvenike v Brownu zanimalo, kaj najbolj vpliva na nosilnost hrbtenice. Ugotovili so, da so pomemben element hrbtenice, ki njeno nosilnost zmanjša s 350 na zgolj 9,7 kilograma neposredne obremenitve, mišice.

Če mišice niso aktivne ali ne delujejo pravilno, večina dnevnih aktivnosti, kot so dvigovanje otrok, kuhanje ali vstajanje s stola, predstavlja obremenitev, ki hrbtenici škoduje.

Enkraten dogodek, dvig ali obremenitev, sam po sebi ni škodljiv, saj ima naše telo odlično sposobnost prilagajanja in regeneracije. Vendar ima tudi to svoje omejitve. Če so »napake« prepogoste in se ponavljajo dalj časa, telo ne more sproti popravljati nastale škode in pojavijo se težave, ki se izrazijo kot bolečina.

Človek na dan vstane s stola povprečno 74-krat, k temu lahko prištejemo še preostale dvige, obrate, predklone in lahko ugotovimo, da je tovrstnih gibov veliko, še posebej če v izračun dodamo dneve, mesece in leta podobnih aktivnosti. Če je pri vsakem zgolj majhna napaka, se bo na dolgi rok to poznalo in se izrazilo kot bolečina.

Pri tem, da mišice prenašajo glavno obremenitev na hrbtenico, pogosto spregledamo dejstvo, da je večina mišic pod našo zavestno kontrolo. Torej je od nas odvisno, ali jih uporabimo ali ne oziroma kako dobro jih uporabimo.

image
Če mišice niso aktivne ali ne delujejo pravilno, večina dnevnih aktivnosti, kot so dvigovanje otrok, kuhanje ali vstajanje s stola, predstavlja obremenitev, ki hrbtenici škoduje. FOTO: Shutterstock


Uporabo hrbtnih mišic lahko primerjamo z uporabo prstov na roki oziroma mišic, ki prste premikajo. Prste uporabljamo vsak dan skoraj avtomatično in zelo natančno, lahko bi zaključili, da smo pri tem zelo dobri. Pa vendar se povprečen človek ne mora primerjati z vrhunskim pianistom, ki zaigra Čmrljev let in mora pri tem izredno natančno in primerno intenzivno zadeti tipke na klavirju.

Na srečo naša hrbtenica ne zahteva takšne natančnosti. Vendar glede na pogostost težav s hrbtenico lahko ugotovimo, da morda le nismo dovolj natančni.

Za učinkovito reševanje težav sta potrebna razumevanje vzrokov in sprememba načina delovanja, torej mora posameznik razumeti, kaj in zakaj se dogaja ter kaj lahko naredi sam, da bo bolje. To je proces učenja in iskanja prave poti. Mnogi so pot za rešitev iz bolečin že našli, vendar je bilo vsem skupno jasno razumevanje individualnih težav.

Od tam naprej je vse veliko lažje.
A najprej si vzemimo dovolj časa za branje in razumevanje svojih težav. Tudi na tej spletni strani.


***
Dr. Dejan Kernc je specialist za področje hrbtenice in idejni vodja Re.aktiva.