Še ena o jesenskem vadbenem postu
Marsikdo ve, da je počitek nujen, a le malokdo se tega drži.
Odpri galerijo
Med odmorom namerno delajmo stvari, za katere sicer nikoli nimamo časa. Lahko so fizične, morda pa tudi ne… Foto: Shutterstock
Čeprav smo pred kratkim pisali o tem kakšen naj bo videti naš jesenski trening, predvsem teka, nam zadeva še vedno ne da miru. Še zlasti, ker je za omizjem bratov po športu, ko se razprava razplamti, težko najti enoten odgovor; razen tistega »na zdravje.« Nekateri bi ves čas migali, drugi bi povsem počivali, tretji bolj malo trenirali, pa ne vedo, kako to storiti, saj niso navajeni na tak tempo.
Seveda to ni zgolj slovenska posebnost, podobno so se spraševali tudi švicarski kolegi, natančneje Valentin Belz, pri spletni zadevščini po imenu Datrasport.
Naj še vedno tako resno tečem tudi v tem jesenskem času? Bi moral ali je bolje, da ne bi? Pri tem vprašanju ne gre toliko za trening jeseni, temveč za to, če smo si sposobni privoščiti oddih. Ker po celem letu od svojega telesa in uma zahtevamo veliko, si to vse po vsaki zdravi razlagi dolgujemo, vendar se nam v naši glavi ne zdi tako. To odločitev preprečuje navajenost na vadbo in pa strah, da bomo padli v pripravljenosti. Poleg naše rutine in "strahu" pred padcem uspešnosti je ovira tudi privlačna jesen s kupom mestnih tekov na eni strani in lepota narave na drugi strani.
1. Fizična in duševna sprostitev
Tudi če so naši aktivacijski in regeneracijski sistemi v vsem letu v zdravem ravnovesju je dobro, da se tako telo kot um občasno prebijeta iz svoje običajne rutine in na različne načine aktivirata dele telesa s spreminjanjem vzorcev gibanja.
2. Popravimo škodo
Med fazo treninga je mišično-skeletni sistem nenehno podvržen majhnim poškodbam. Ker je čas med posameznimi vadbenimi enotami običajno prekratek, se te poškodbe ne morejo popolnoma zaceliti in se tako kopičijo skozi vse leto. Tisti, ki se zavestno odločimo za počitek, svojemu mišično-skeletnemu sistemu omogočimo, da se škoda popravi in s tem se postavi temelje za večja bremena vadbe v prihodnosti.
3. Uravnavanje ravni hormonov
Tisti, ki se odpočijemo lahko vrnemo raven svojih hormonov v ravnovesje. Trening pomeni stres. Še posebej, ko ga moramo kombinirati z delom in družinskim življenjem. Telo se odzove s povečano proizvodnjo stresnih hormonov, ki nam lahko uidejo iz rok in oslabijo tako naš imunski sistem kot odpornost, in to na dolgi rok.
4. Obnovimo svojo motivacijo
Počitek nam bo pomagal povrniti motivacijo in mentalno pripravljenost za nastop, s čimer si bomo olajšali vadbo. Mimogrede, ni nam treba skrbeti, da nam bo prekinitev preprečila, da bi spet dosegli raven uspešnosti. Telo dobesedno shrani naše prejšnje zmogljivosti in kar je še bolje: po nekaj tednih specifičnega treninga ga ponovno doseže.
1. Že v celoletnem načrtovanju vadbe si zabeležimo fiksnih 3 do 4 tedne odmora. Najbolj smiseln čas je po naši ciljni dirki v sezoni.
2.Vadba - če sploh naj bo - bi naj obsegala največ 20–30 odstotkov našega običajnega treninga.
3.Med odmorom namerno delajmo stvari, za katere sicer nikoli nimamo časa. Lahko so fizične, morda pa tudi ne…
4. Izogibajmo se temu, da bi čas, ko sicer vadimo, preprosto zapolnili z dodatnim delovnim časom v službi.
5. Po prekinitvi treninga previdno povečajmo frekvenco, obseg in intenzivnost vadbe in si privoščimo dovolj časa, preden se ponovno vključimo v tekmovalni ritem.
Verjetno bo jesenska debata med prijatelji koliko naj bi bilo pametno vaditi postala aktualna šele pozno pomladi, ko se bo pokazalo, da so tisti, ki so se spočili, boljši, kot so pričakovali, bolj sproščeni in manjkrat poškodovani.
Seveda to ni zgolj slovenska posebnost, podobno so se spraševali tudi švicarski kolegi, natančneje Valentin Belz, pri spletni zadevščini po imenu Datrasport.
Naj še vedno tako resno tečem tudi v tem jesenskem času? Bi moral ali je bolje, da ne bi? Pri tem vprašanju ne gre toliko za trening jeseni, temveč za to, če smo si sposobni privoščiti oddih. Ker po celem letu od svojega telesa in uma zahtevamo veliko, si to vse po vsaki zdravi razlagi dolgujemo, vendar se nam v naši glavi ne zdi tako. To odločitev preprečuje navajenost na vadbo in pa strah, da bomo padli v pripravljenosti. Poleg naše rutine in "strahu" pred padcem uspešnosti je ovira tudi privlačna jesen s kupom mestnih tekov na eni strani in lepota narave na drugi strani.
Valentin Belz je prepričan, da si kljub tem zadregam v lepem vredno vzeti odmor iz naslednjih razlogov:
1. Fizična in duševna sprostitev
Tudi če so naši aktivacijski in regeneracijski sistemi v vsem letu v zdravem ravnovesju je dobro, da se tako telo kot um občasno prebijeta iz svoje običajne rutine in na različne načine aktivirata dele telesa s spreminjanjem vzorcev gibanja.
2. Popravimo škodo
Med fazo treninga je mišično-skeletni sistem nenehno podvržen majhnim poškodbam. Ker je čas med posameznimi vadbenimi enotami običajno prekratek, se te poškodbe ne morejo popolnoma zaceliti in se tako kopičijo skozi vse leto. Tisti, ki se zavestno odločimo za počitek, svojemu mišično-skeletnemu sistemu omogočimo, da se škoda popravi in s tem se postavi temelje za večja bremena vadbe v prihodnosti.
3. Uravnavanje ravni hormonov
Tisti, ki se odpočijemo lahko vrnemo raven svojih hormonov v ravnovesje. Trening pomeni stres. Še posebej, ko ga moramo kombinirati z delom in družinskim življenjem. Telo se odzove s povečano proizvodnjo stresnih hormonov, ki nam lahko uidejo iz rok in oslabijo tako naš imunski sistem kot odpornost, in to na dolgi rok.
4. Obnovimo svojo motivacijo
Počitek nam bo pomagal povrniti motivacijo in mentalno pripravljenost za nastop, s čimer si bomo olajšali vadbo. Mimogrede, ni nam treba skrbeti, da nam bo prekinitev preprečila, da bi spet dosegli raven uspešnosti. Telo dobesedno shrani naše prejšnje zmogljivosti in kar je še bolje: po nekaj tednih specifičnega treninga ga ponovno doseže.
Trening pomeni stres. Še posebej, ko ga moramo kombinirati z delom in družinskim življenjem. Foto: Roman Šipić
Kako zmagati - s počitkom?
1. Že v celoletnem načrtovanju vadbe si zabeležimo fiksnih 3 do 4 tedne odmora. Najbolj smiseln čas je po naši ciljni dirki v sezoni.
2.Vadba - če sploh naj bo - bi naj obsegala največ 20–30 odstotkov našega običajnega treninga.
3.Med odmorom namerno delajmo stvari, za katere sicer nikoli nimamo časa. Lahko so fizične, morda pa tudi ne…
4. Izogibajmo se temu, da bi čas, ko sicer vadimo, preprosto zapolnili z dodatnim delovnim časom v službi.
5. Po prekinitvi treninga previdno povečajmo frekvenco, obseg in intenzivnost vadbe in si privoščimo dovolj časa, preden se ponovno vključimo v tekmovalni ritem.
Verjetno bo jesenska debata med prijatelji koliko naj bi bilo pametno vaditi postala aktualna šele pozno pomladi, ko se bo pokazalo, da so tisti, ki so se spočili, boljši, kot so pričakovali, bolj sproščeni in manjkrat poškodovani.
