Sladkor ali onesnaženost: 90 kilogramov sladkorja na osebo na leto

Ideja, da je sladkor glavni krivec sladkorne bolezni, ima pomembno napako.

Objavljeno
19. junij 2020 08.57
Posodobljeno
19. junij 2020 08.57
Manj se zavedamo dejstva, da lahko k svojemu zdravju pomembno pripomoremo z zmanjšanjem potrošniškega vedenja. FOTO: Shutterstock
Naraščanje pogostosti sladkorne bolezni je ena izmed pomembnih posledic sodobnega življenja, vendar so jo poznali tudi naši predniki.

Preberite še: 
Miselni vzorci med vadbo


Prvi zapisi o tej presnovni motnji segajo mnogo tisočletij v preteklost, v stari Egipt in civilizacije na območju današnje Indije. Ebersov papirus, ki je nastal okoli leta 1500 pr. n. št., opisuje stanje »povečane pogostosti in količine urina«, kar bi bil lahko prvi zapis o znakih sladkorne bolezni.

Podobno stari ajurvedski zapisi iz 5. in 6. stoletja pr. n. št. pišejo o stanju »izločanja sladkega urina, ki privablja muhe in mravlje«.
 

Neverjetno: 90 kilogramov sladkorja na osebo na leto


Čeprav bolezen ni nova, pa je postala pomembna za človeštvo šele v zadnjem stoletju. Še sredi 20. stoletja jo je imel vsak stoti človek v razvitem svetu, danes že več kot vsak petnajsti. Pogostost se je počasi povečevala do 90. let dvajsetega stoletja, nato pa skokovito narasla in še narašča.

Po logiki bi lahko sklepali, da je najpomembnejši dejavnik, povezan z nastankom bolezni, uživanje enostavnih sladkorjev. Naši predniki iz paleolitika so po ocenah znanstvenikov zaužili le 22 čajnih žličk enostavnih sladkorjev letno, kar je nekaj več kot 100 gramov. Pračlovek je večino sladkorja pojedel v obliki medu. To se je začelo spreminjati z večjo dostopnostjo rafiniranega sladkorja v 18. stoletju, ko je povprečni človek zaužil okoli pet kilogramov sladkorja letno.

Danes ta številka znaša ponekod že neverjetnih 90 kilogramov sladkorja na osebo na leto. Samo povečanje uživanja sladkorja pa, kot bomo videli, ne pojasnjuje v celoti tako hitrega naraščanja sladkorne bolezni.
 

Sladkorna bolezen je zapleten proces


Ideja, da je sladkor glavni krivec za sladkorno bolezen, ima pomembno napako. Naraščanje uživanja sladkorja se namreč časovno ne ujema z naraščanjem sladkorne bolezni. Pravzaprav se zgrešita kar za več desetletij.

image
Prehranska obravnava sladkornih bolnikov je dolgo temeljila pretežno na omejevanju enostavnih sladkorjev oziroma ogljikovih hidratov, ki sladkor v krvi močno povečujejo. Uvedli so tako imenovani glikemični indeks. FOTO: Tadej Regent


Vse to kaže, da sladkor zagotovo ni edini ali vsaj zadostni vzrok zanjo. Šele v zadnjih desetletjih spoznavamo, kako zapleten proces je nastanek te bolezni, ki je samo vrh ledene gore sprememb v telesu. Nastanejo zaradi prepleta naše genske nagnjenosti, sprememb v življenjskem slogu in dejavnikov v okolju. Vse to lahko vodi v blago kronično vnetje, ki povzroči celo vrsto težav.

Povezano je z nastankom centralne ali trebušne debelosti, povišanjem holesterola, zamaščenostjo jeter, obrabo sklepnega hrustanca, povišanjem arterijskega pritiska in povečanimi vrednostmi sladkorja v krvi, kar sčasoma vodi v sladkorno bolezen.

Raziskave v zadnjem času namenjajo veliko pozornosti tudi različnim toksinom v okolju. Izkazalo se je, da povečevanje produkcije sintetičnih organskih kemikalij, kot so bisfenol A, PCB, pesticidi, aromatski ogljikovodiki in nekatere druge umetne spojine, presenetljivo bolj natančno sledijo povečevanju pogostosti sladkorne bolezni kot drugi dejavniki.

Za številne izmed njih so ugotovili, da so tako imenovani diabetogeni in obesogeni, kar pomeni, da spodbujajo nastanek sladkorne bolezni in debelosti.
 

Pomembna je zdrava in uravnotežena prehrana


Glede na našteto bi lahko kdo mislil, da prehrana izgublja pomen, vendar še zdaleč ni tako. Prehranska obravnava sladkornih bolnikov je dolgo temeljila pretežno na omejevanju enostavnih sladkorjev oziroma ogljikovih hidratov, ki sladkor v krvi močno povečujejo. Uvedli so tako imenovani glikemični indeks.

Ta je merilo učinka določenega ogljikovega hidrata na vrednost sladkorja v krvi. Tisti ogljikovi hidrati, ki se hitro razgradijo in sprostijo glukozo v kri, imajo glikemični indeks visok.

image
Vsak izmed nas se mora vprašati in si odgovoriti, kje lahko s svojimi dejanji vpliva na svoje zdravje, na zdravje bližnjih in zdravje našega planeta. Vse je namreč bolj povezano, kot si mislimo. FOTO: Shutterstock


Sem spadajo živila, kot so namizni sladkor, izdelki iz bele moke, oluščeni riž, izdelki iz koruze in krompir. V novejšem času se je uvedel način ocenjevanja hrane, imenovan glukozna obremenitev določenega živila. Poleg hitrosti sproščanja glukoze ta vrednost upošteva tudi, koliko ogljikovega hidrata je v samem živilu.

Ne glede na to, katero merilo uporabljamo, so številne raziskave potrdile, da uživanje enostavnih ogljikovih hidratov povišuje sladkor v krvi, in če se to ponavlja pogosto, se tveganje za razvoj sladkorne bolezni povečuje. Sladkor in bela moka motita delovanje imunskega sistema v telesu tako, da se povečuje blago kronično vnetje, mati vseh kroničnih nenalezljivih bolezni. A vendar je osredotočenost izključno na sladkorje v prehrani že zastarela.

Danes je poudarek na zdravi in uravnoteženi prehrani, ki človeku zagotovi energijo in vse potrebne snovi za zdravo življenje. Njen sestavni del pa je izogibanje pretiranemu uživanju sladkorjev.
 

Vloga posameznika je večja, kot si predstavljamo


Vsak izmed nas se mora vprašati in si odgovoriti, kje lahko s svojimi dejanji vpliva na svoje zdravje, na zdravje bližnjih in zdravje našega planeta. Vse je namreč bolj povezano, kot si mislimo.

Kot posamezniki imamo na določene dejavnike očiten in zelo velik vpliv, na druge pa navidezno manjšega, komaj opaznega, a nikakor ne nepomembnega. Sami lahko neposredno vplivamo na to, katera živila bomo zaužili, koliko prostega časa si bomo vzeli in kako ter s kom ga bomo preživeli, kar vse pomembno vpliva na naše notranje ravnovesje.
Veliko ljudi že načrtno izbira lokalno pridelano prehrano, za večino je tudi že pomembno, da pri pridelavi ni uporabljenih pesticidov.

Manj pa se zavedamo dejstva, da lahko k svojemu zdravju pomembno pripomoremo z zmanjšanjem potrošniškega vedenja. Svetovna ureditev temelji na povpraševanju in ponudbi. Če je povpraševanja po prodizvodih, ki uničujejo naš planet, manj, se bo ponudba zmanjšala.
Razmislite o tem že danes, ko boste v trgovini nalagali izdelke v plastično vrečko.


***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine