Smučarski pozdrav poletju – s snežnih strmin do morskih ravnin
V zadnjih letih se veliko športnikov odloča za raznovrstne maratonske podvige in povezovanje mnogoterih koncev Slovenije z raznimi športi. Tako se na primer podajo na triatlon na Triglav, od morja na Triglav, na dirko po Sloveniji ali pa si zadajo v najkrajšem možnem času premagati slovensko planinsko pot. Tudi v tujini je bilo slišati za veliko podobnih športnih preizkušenj. Časi za odprave in ture so se zelo skrajšali in pri velikemu številu projektov je v središču ideja, da zastavljeni cilj premagaš prej kot v enem dnevu. Tako sem pred slabimi tremi leti tudi sam prišel na idejo, da bi povezal smučanje na snegu in plavanje v morju. Seveda vse skupaj v enem dnevu na lasten pogon – kar pozimi ali zgodaj spomladi ne bi predstavljalo nobene težave, saj bi z malo sreče lahko smučal precej blizu morja. Vendar takrat še ni kopalne sezone in je voda še precej mrzla, zato bi bil tak podvig nekoliko prisiljen. Bolj mi je bila pri srcu ideja: dopoldan gremo malo smučat, popoldan pa se bomo, kot ostali, namakali v morju.
Zamislil sem si, da bi projekt izpeljali 21. 6. ali kasneje, ko nastopi koledarsko poletje, vendar so zime žal bolj skope s snegom in zato sem se odločil za 1. 6., tj. prvi dan meteorološkega poletja. Junija 2015 sva z bratom Gorazdom začela s kolesarjenjem, a sem padel in pokvaril kolo, tako da sva morala podvig prekiniti. Lani sem vse skupaj malo odmislil, letos pa je ideja ponovno priplavala na površje. Na obrazku (beri: facebooku) sem ustvaril dogodek in nanj povabil prijatelje in druge. Odzvala sta se Jure Noč in Rok Svetina in skupaj smo si zadali, da se bomo podali v boj. Klemen Kunaver (Studiokunaver) se je prijazno ponudil za spremstvo in reportažno fotografijo ter tako pripomogel tudi k osnovni logistiki.
V četrtek, 1. 6. 2017, smo naložili opremo v Klemenov kombi in se odpeljali na Jezersko. Ob treh ponoči smo z vso opremo za turno smuko pričeli s hojo iz doline Ravenska Kočna in se po lovski poti mimo Kranjske koče na Ledinah podali na ledenik pod Skuto. Pot smo nadaljevali do najvišje točke snežišča, do stene Skute. Za ta čas je bilo res malo snega in veliko kamenja, vendar je bila smuka s smučmi Elan Ibex 84 zelo dobra. Brez daljšega počitka smo sestopili, saj smo vedeli, da nas čaka še skoraj dvesto kilometrov kolesarjenja do Tartinijevega trga v Piranu.
V dolini smo vso opremo naložili v kombi in pretekli/prepešačili peščeni del ceste, tako da smo s kolesarjenjem pričeli na asfaltu – uporabili smo namreč cestna kolesa. Malo pred deveto uro smo že kolesarili, vendar je Roku takoj v vasi Zgornje Jezersko počila zadnja guma. Ker nismo imeli rezervne, nam je k sreči na pomoč priskočil domačin in tako smo lahko proti zastavljenemu cilju nadaljevali skupaj. Kolesarjenje je od tu naprej potekalo zelo tekoče – le do Ljubljane smo bili nekoliko organizacijsko zmedeni in tako izgubili nekaj časa, vendar ta ni bil v prvem planu. Nato je res steklo in kolesarjenje s kolesom Scott Foil 20 je bil pravi užitek. Kasneje, okoli Kozine, se nam je začela poznati utrujenost in upadala nam je hitrost. V Kopru smo prvič prišli do morja, vendar smo se odločili za Piran in premagati smo morali še dva klanca. Kolesarski del smo zaključili okoli pete ure popoldan na Tartinjevem trgu v Piranu. Nato smo skočili v vodo in si privoščili točeno pivo.
V 14,5 urah smo uspeli: prehoditi 1.100 višinskih metrov in 13 kilometrov, prekolesariti 193 kilometrov, 1.400 višinskih metrov vzponov in preko 2.400 višinskih metrov spustov in preplavali kakšnih 100 m.
Tura je uspela, vidim pa kar nekaj prostora za izboljšave. Lahko bi na primer izboljšali čas. Morda bomo v prihodnje spremenili kolesarski cilj in dodali plavanje v morju z nekim smotrnim ciljem.
Pri izvedbi projekta so mi poleg prijateljev priskočili na pomoč še podjetje Prolocotrade (Scott), podjetje Elan, podjetje Slatnar, trgovina Actionmama, servis športne opreme Obris in fotograf Klemen Kunaver. Najlepša hvala vsem, saj nam brez vas ne bi uspelo.
