So si jajca res podobna kot jajce jajcu

Nekaj o naših jajcih ali splošnega nasveta, koliko jih pojesti, ni! Morda je odgovor v zadnjem stavku. 

Objavljeno
20. september 2019 07.29
Posodobljeno
20. september 2019 07.58
Druga študija je prav tako primerjala jajca kokoši, ki so se ali gibala na prostem ali v zaprtem prostoru, vendar se je osredotočala na količino vitamina D3. Foto: Shutterstock
Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.
Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.
V poznani dilemi o tem, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, zagotovo vemo vsaj nekaj – ne glede na to, ali je jajce zvalila kokoš ali evolucijska predstopnja kokoši, sta okolje in prehrana tega organizma nedvomno vplivala na njegove značilnosti in kemično sestavo.
 

Preprosta in zapletena


Zakaj nas jajca zanimajo? To priročno in priljubljeno živilo vsebuje vsa hranila, ki so potrebna za rast, razvoj in obnovo organizma.

Jajca, čeprav so dokaj nezapletena, neredko v vsej svoji preprostosti sprožijo javne polemike, ki spominjajo na obravnavo številnih drugih »jajc« v življenju. Tako se včasih dozdeva vprašanje, koliko jih lahko pojemo, že skoraj podobno izvorni dilemi, ali je bila prej kokoš ali jajce …

Da rešitev dileme tako na prvi pogled ni lahka, je jasno že ob obisku trgovine (ali kurnika), ko vidimo, da niso vsa (vsaj) kokošja jajca enaka.
Da se bomo laže odločili, koliko jih bomo pojedli na dan, pa vsekakor ne potrebujemo »navodil«, temveč nekaj znanja.
 

Slovenska jajca


Pa začnimo v Sloveniji. Jajca, pridelana v Sloveniji, se delijo glede na način reje kokoši nesnic, to so ekološka pridelava (oznaka 0), prosta reja (oznaka 1), hlevska reja (oznaka 2) in reja v kletkah (baterijska reja, oznaka 3). Oznake lahko vidimo tako na pakiranju kot jajcih samih. Razlika je tudi v ceni, ta pa je posledica stroškov načina reje. Ekološka in prosta reja sta praviloma dražji, saj omogočata kokošim največ prostora za gibanje in tudi prosto prehranjevanje na pašniku. V nasprotju z njima sta hlevska in baterijska reja bolj ekonomični, saj imamo na manjši površini več kokoši, ki so hranjene predvsem s krmilom.
Glede na te razlike se je smiselno vprašati, ali se različne metode vzreje kažejo v kakovosti oziroma hranilni vrednosti jajc.
Jajca imajo še druge oznake: A pomeni, da so sveža, razdeljena so tudi po velikosti od S (lažja od 53 g) do XL (več kot 73 g).

image
Jajca imajo še druge oznake: A pomeni, da so sveža, razdeljena so tudi po velikosti od S (lažja od 53 g) do XL (več kot 73 g).
Foto: Shutterstock

 

Hranilna vrednost


Če verjamete ali ne, v sferi znanosti obstaja področje, ki se ukvarja izključno s perutnino ter objavlja raziskave v reviji Poultry science (Perutninska znanost). Ena od raziskav, objavljenih v njej, primerja prehransko vrednost jajc kokoši, ki niso imele dostopa do pašnika (hlevska in baterijska reja), z jajci tistih živali, ki so ga imele (ekološka in prosta reja). Zanimivo je odkritje, da so imela jajca teh višjo celokupno vsebnost maščob, vključno z enkrat in večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki v zmernih količinah veljajo za zdravju koristne. Mednje spadajo tudi maščobne kisline omega-3. Vzrok za povečanje deleža maščob bi lahko bila možnost uživanja insektov in semen pri kokoših, ki se prosto gibajo na pašniku.

Ista študija je pokazala tudi, da način reje ni vplival na vsebnost holesterola ter vitamina A in E, vendar pa so pri jajcih kokoši z dostopom do pašnika opazili temneje obarvane rumenjake in več betakarotena. Del tega se v telesu spremeni v vitamin A, ki je pomemben za delovanje oči, preostanek pa deluje kot antioksidant.

image
Jajčna juha. Foto: Shutterstock


Druga študija je prav tako primerjala jajca kokoši, ki so se ali gibala na prostem ali v zaprtem prostoru, vendar se je osredotočala na količino vitamina D3. Ugotovili so, da ga je od tri- do štirikrat več v jajčnih rumenjakih kokoši, ki so bile izpostavljene sončni svetlobi.

Seveda je treba omeniti, da nekateri znanstveniki ostajajo skeptični glede tega, ali so razlike v kemični sestavi jajc res dovolj velike za opazne fiziološke učinke na naše telo. Ta trditev je vredna razmisleka.

 

Najboljši odgovor je na našem krožniku


Odgovor je verjetno odvisen tudi od tega, v kolikšnih količinah in kako pogosto se jajčne jedi znajdejo na naših krožnikih. Če jih uživamo pogosto, se morda splača plačati malce več v zameno za relativno boljšo hranilno vrednost jajc iz ekološke in proste reje.

In za konec, glede na to, da naše telo potrebuje za delovanje določeno količino energije in posameznih hranil, je ključni dejavnik tega, koliko jajc boste pojedli na dan ali teden, predvsem to, kolikšen del energijskega hranilnega vnosa vam zagotavljajo.
Splošnega nasveta, koliko jih boste pojedli, torej ni!


Jajca na oko po špansko

Zakaj jajc ne smete razbijati na robu posode