Strast, imenovana pohod

Objavljeno
22. april 2016 09.04
Posodobljeno
22. april 2016 09.04
Uredništvo
Uredništvo
Na razstavi, katere otvoritev bo 25. aprila 2016, ob 18. uri v Galeriji Kresija na Stritarjevi Ulici 6 v Ljubljani, vas želi avtor Tomaž Alauf popeljati skozi zgodovino Pohoda, prikazati mejnike pri izgradnji Poti ter z maketami predstaviti spominska obeležja, ki označujejo traso Pohoda. Razstavljena bodo spominska priznanja, diplome, plakete, značke in drugi predmeti, ki so jih prejemali udeleženci Pohoda od leta 1957 do danes.

Posebno mesto na razstavi je namenjeno 80-letnemu Antonu Majcnu - Zvonetu, udeležencu vseh dosedanjih Pohodov, še danes aktivnemu tekaču. V zgodovino Pohoda se je leta 1957 vpisal kot član zmagovalne peterice, v poznejših letih pa za svoje dosežke v teku trojk prejel številna priznanja.

O pohodu

Ko so leta 1957 na trasi nekdanje okupirane Ljubljane tekači na prvem partizanskem pohodu ob žici preplavili ljubljanske ulice, so redki verjeli, da se bo iz tega razvila tradicionalna prireditev, ki letos obeležuje še 60. ponovitev. V prvih letih je trasa pohoda potekala po travnikih in cestah, označena pa je bila s papirčki, ki so jim tekači sledili vse do cilja. Na prvem teku je zmagala peterica ljubljanskega Odreda v zasedbi Anton Majcen, Lojze Tratnik, Rafael Klančar, Janko Svetina in Cveto Pavčič, takrat še z obvezno opremo s puško in nahrbtnikom.



Leta 1961 so postavili 102 spominska kamna in tako trajno označili potek 34 kilometrov dolge trase. Ker je število udeležencev vsakoletnega Pohoda vztrajno naraščalo, je z leti rasla potreba po širitvi in dodatni ureditvi poti. V 80. letih so delovne organizacije, mladinske delovne brigade in številni prostovoljci s trdim delom postopoma gradili in ob njej sadili drevesa. Tako je bila leta 1985 Pot po zamisli arhitekta prof. Koželja dokončno zgrajena z vso pripadajočo infrastrukturo, številnimi spomeniki ob poti in jambori na mestih, kjer trasa seka mestne vpadnice. Jambori so žalosten konec doživeli leta 1991, ko jih je dal tedanji župan odstraniti. Leto kasneje je bilo ustanovljeno društvo Zeleni prstan, ki še danes s pomočjo drugih organizacij vzdržuje in skrbi za najlepšo zeleno pot okoli Ljubljane - zelene prestolnice Evrope 2016.

Vsa leta priljubljenost Poti med vsemi generacijami narašča. Vsakoletni pohod ob žici v organizaciji Timinga Ljubljana privabi številne tekače in pohodnike, ki so prireditev sprejeli za svojo. Pot številnim Ljubljančankam in Ljubljančanom pomeni vsakodnevno sprostitev in rekreacijo ne glede na vreme in letni čas.



O avtorju

Tomaž Alauf, rojen leta 1977 v Ljubljani je zbiratelj in po duši nostalgik. Poleg obsežne zbirke Pohod je lastnik tudi večje zbirke predmetov Zimskih OI v Sarajevu leta 1984. Z ljubljanskim Pohodom je povezan že od osnovne šole, ko je za opravljeni del prehojene poti prejel svojo prvo značko.

Je preučevalec in zbiratelj spominskih predmetov, povezanih s Pohodom od leta 1957 dalje, ko je bil organiziran prvi Pohod ob žici okupirane Ljubljane. Zasebna zbirka obsega več kot 3000 eksponatov in je ena večjih v Sloveniji. Ker je avtor po izobrazbi lesarski tehnik je izdelal prenekatero maketo, te bodo na ogledu tudi na razstavi.