Superživila za nas telebane (1)
Izraz superhrana je dokaj nov, nanaša pa se na živila, ki nam nudijo največje prehranske koristi z najmanj vnosa tistih neželenih kalorij. Ta živila so polna vitaminov, mineralov in antioksidantov.
Dobro je vedeti, da nobena standardna merila ali pravne definicije trenutno ne uvrščajo nobene hrane med superživila.
Torej: nekatera živila so res dobra in to vemo, tudi znanost je lahko na njihovi strani, a da bi lahko brez skrbi zapisali, da je nekaj tako dobro, da je superživilo, in da nekaj to ni - ne, za to pa še ni pravi čas. Večina superživil je rastlinskega izvora.
Na začetku naše nadaljevanke naj opozorimo, da bomo našteli nekaj vrst hrane, ki jo štejemo za superživila (z vsemi pogojniki), prestavili nekaj primerov, opozorili na koristi teh živil in opomnili na možnosti, kako jih vključiti v prehrano.
Listnata zelenjava
Temno zelena listnata zelenjava, kot so špinača, ohrovt in zelena solata, je vir številnih fitokemikalij in hranil, ki krepijo zdravje. Fitokemikalije so spojine, ki jih najdemo v rastlinah, ki pomagajo v boju proti boleznim.
Hranila in fitokemikalije v temno zeleni listnati zelenjavi lahko pomagajo:
• Ščititi celice in blokirati zgodnje faze raka
• Spodbujajo zdravje srca
• Preprečite možnost nekaterih prirojenih napak
• Ščitijo pred slabim zdravjem in poroznostjo kosti
• Zmanjšujejo tveganja za rake želodca, dojk in kože
Jagode
Jagode sodijo med najbolj zdravo sadje, strokovnjaki pravijo, da deloma tudi zaradi svoje temne barve. Imajo skoraj 10-krat več antioksidantov kot drugo sadje in zelenjava. Študija, v kateri je sodelovalo skoraj 100.000 ljudi, je pokazala, da so bili tisti, ki so pojedli največ jagodičja, bistveno manj izpostavljeni verjetnosti, da bi umrli zaradi bolezni srca in ožilja.
Jagode povečajo raven vrste belih krvnih celic, ki pomagajo imunskemu sistemu v boju proti boleznim. Ob tem lahko tudi zmanjšajo in popravijo poškodbe celic in upočasnijo kognitivni upad.
Stročnice
Stročnice; poznamo fižol, lečo, čičeriko in grah. Stročnice so obsežna skupina rastlin, ki jih pridelujemo zaradi strokov ali zrn, bogatih z beljakovinami. Med stročnicami se za prehrano v Sloveniji najpogosteje pridelujeta fižol (navadni, turški ali laški) in grah, v manjši meri tudi bob. Prehranske smernice priporočajo, da ljudje zaužijejo eno do tri skodelice stročnic na teden. Stročnice so bogate z beljakovinami in vlakninami. Zagotavljajo različne vitamine, minerale in fitokemikalije. Uživanje prehrane z visoko vsebnostjo stročnic je povezano z:
• Boljšim nadzorom krvnega sladkorja
• Na splošno manj kroničnimi boleznimi
• Zmanjšanim tveganjem za srčno-žilne bolezni
• Zmanjšanim tveganjem za kolorektalni rak
• Znižanjem slabega holesterola
• Nadzorom telesne mase
• Daljšo življenjsko dobo
