Tečem, torej sem mlad

Čedalje več starejših (65+) ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro.
Fotografija: Nedavna ameriška študija univerz Humboldt in Colorado je pokazala izjemne koristi teka pri starostnikih. FOTO:  Shutterstock 
Odpri galerijo
Nedavna ameriška študija univerz Humboldt in Colorado je pokazala izjemne koristi teka pri starostnikih. FOTO:  Shutterstock 

Letošnji mednarodni dan starejših je posvečen zdravju starejših. V 2019 jih je več kot tretjina ocenila svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro. Po podatkih iz 2018 jih lahko 88 % računa na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov (npr. pri opravilih, ob bolezni), nam sporoča Statistični urad republike Slovenije.

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov pred 30 leti. Ker vse letošnje leto poteka v znamenju pandemije covida-19, se nanjo letos navezuje tudi glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja? Namen te teme je spodbuditi razpravo o zdravju starejših, njihovih zdravstvenih potrebah ter tudi o skrbi za lastno zdravje.
 

Dokler lahko tečem, bom tekel


Nedavna ameriška študija univerz Humboldt in Colorado je pokazala izjemne koristi teka pri starostnikih. Raziskava je pod drobnogled vzela ljudi nad 65. letom starosti, predvsem tiste, ki še vedno redno hodijo ali celo tečejo. Tisti, ki še vedno tečejo najmanj 30 minut po trikrat na teden, so veliko manj nagnjeni k fizičnim težavam, povezanim s starostjo, v primerjavi s tistimi, ki samo hodijo. Učinkovitost njihove presnove se lahko kosa celo z dvajsetletniki.

Presnovni strošek je količina energije, ki je potrebna za premikanje, ta pa se naravno veča s staranjem. Visok metabolni presežek povzroča, da hoja postaja težka in utrujajoča, upad zmogljivosti hoje pa je ključna napoved obolevnosti pri starejših odraslih.

Velenjčanke na startu Teka starejših. FOTO: Hinko Jerič
Velenjčanke na startu Teka starejših. FOTO: Hinko Jerič


V študiji so udeleženci hodili po tekaški stezi pri treh različnih hitrostih (2,5, 4,5 in 6,3 kilometra na uro), raziskovalci pa so merili njihovo porabo kisika in proizvodnjo ogljikovega dioksida. »Ugotovili smo, da imajo starejši, ki se redno ukvarjajo z aerobnimi dejavnostmi – predvsem s tekom – nižji presnovni strošek hoje od drugih. Pravzaprav je bil njihov presnovni strošek podoben mladim odraslim v svojih dvajsetih,« je povedal kineziolog Justus Ortega. Starejši tekači hodijo sedem do deset odstotkov učinkoviteje kot starostniki, za katere je hoja edina rekreacija.

Raziskovalci še niso dokazali, kaj jih dela učinkovitejše, verjamejo pa, da imajo s tem veliko opraviti mitohondriji v naših celicah. Znanstveni izsledki namreč kažejo, da imajo ljudje, ki zavzeto telovadijo, v svojih mišicah bolj zdrave mitohondrije. »Sklep je zagotovo, da vas tek ohranja mlajše, vsaj v smislu učinkovitosti,« je povedal soavtor študije Rodger Kram z univerze v Koloradu.
Zdaj načrtujejo še nadaljnje podobne študije, ki bodo pokazale, ali tudi druge visokoaerobne vadbe, kot sta na primer plavanje in kolesarjenje, omilijo fizični zaton, povezan s starostjo.

Komentarji: