Tek brez čevljev. Nazaj na začetek
Bosonogi tek ni ne atrakcija, ne modna muha, ne navadna norost ampak edini način teka.
Tako pravi peščica tekačev, ki za tek ne rabijo obuvala. Bosi tek je povratek k najbolj naravnem načinu gibanja, ki telesu dopušča, da najde svojo tehniko in tako cel gibalni sistem obremenjujejo samo toliko, ko je to nujno potrebno, je najkrajši opis, ki ga poda Marko Roblek, guru bosonogega teka v Sloveniji. Tudi drugi strokovnjaki trdijo, da sta hoja in tek z bosimi nogami zdravilna, človeka naj bi olajšala različna kronična obolenja in nanj vplivala blagodejno ter ga »spet« povezala z naravo. Sliši se kot obrabljena fraza vendar temu ni čisto tako.
Vsi, ki so se opogumili in so poizkusili teči bosi znajo povedati, da je to hkrati boleče in prijetno. To pomeni, da traja kar nekaj časa preden se naša razvajena stopala toliko prilagodijo hoji in teku brez obuvala. Prilagoditev poteka počasi in če ti uspe prebroditi prve bolečine in nelagodnosti, postaneš ponosen na samega sebe, da ti je uspelo nekaj kar si vedel, da je naravno vendar tudi, za današnje čase, skrajno nenavadno. Bosi smo edino na dopustu, na primer, ko iz morja prepešačimo nekaj metrov do ležalke na plaži. Tisti, najbolj leni si kdaj in kdaj natikač ne nataknejo tudi, če gredo z ležalke do šanka. Na koncu počitnic opazijo, da so odebelili podplate in da se pravzaprav bolje počutijo. Zakaj se bolje počutijo pa imajo strokovnjaki na to temo prave znanstvene razlage…
Pa vendar, če srečate, tekača brez tekaških copat, morate priznati, da je videti nenavadno, celo smešno, da ne napišem še kaj bolj »nesmešnega«. Ampak, stvari se premikajo…nazaj k na ravi, nazaj na začetek.
Marko Roblek
