Tekli bi, a ne veste, kako

Osnovni program je namenjen popolnim začetnikom, ki nimajo izkušenj s tekom, ali pa niso tekli že zelo dolgo (več let).

Objavljeno
14. februar 2020 10.32
Posodobljeno
26. februar 2020 11.10
Ne preskakujte treningov, načrtovana postopnost je zelo mila, vendar edina pot do teka brez klasičnih tekaških poškodb. Foto: Shutterstock
Klemen Laurenčak
Klemen Laurenčak
Treninge je smiselno opraviti v načrtovanem vrstnem redu, saj je predvideno postopno povečevanje količine teka in s tem obremenitve na telo. V prvem delu programa bo v vadbo vključeno ogromno hoje. To je zelo pomemben del vadbe, ki tekaču pomaga zgraditi potrebno moč v nogah, da lahko teče več, brez da bi se poškodoval. Hitrost teka je v tem programu drugotnega pomena!



Potrebno je teči sproščeno in počasi. Vodilo vam je lahko pogovorni tek – hitrost teka, pri katerem se še vedno lahko normalno pogovarjate s sotekači. Ne preskakujte treningov, načrtovana postopnost je zelo mila, vendar edina pot do teka brez klasičnih tekaških poškodb (npr. vnetje pokostnice, bolečine v kolenu,…). Tekaški del programa opravite po nezahtevnem terenu. Izogibajte se stadionom in pa asfaltni podlagi, ki je za noge bolj obremenjujoča kot zemlja ali pesek. Koristen pripomoček je merilec srčnega utripa in pa štoparica oz. timer na telefonu.

Ne preskakujte treningov. Zavedati se morate, da vaše mišice in kosti potrebujejo vse treninge kombinacije teka in hoje, da bodo pripravljene na neprekinjen tek. Srčno-žilni sistem se bo prilagodil na to vrste obremenitve že po 20 – 30 vadbenih enotah. Nato se morate zavestno brzdati, da ne tečete preveč. Potrebo po več gibanja nadomestite z več hoje v hrib. Vadite vsak drugi dan, oziroma tako kot je načrtovano. To pomeni, da si po vsaki vadbeni enoti vzemite 1 dan pavze. Tako boste za preobrazbo iz začetnika v tekača opravili v približno pol leta. Toliko časa rabi telo ob redni vadbi, da se prilagodi na tekaški stres.




***

Klemen Laurenčak je v mladinskih letih bil aktivni atlet, tekel je na srednje in dolge proge, bil tudi clan mladinske državne
reprezentance za Evropsko prvenstvo v krosu, profesorj športne vzgoje. S študijsko usmeritvijo v športno treniranje je opravil
usmerjanje triatlona in atletike, ter si s tem pridobil kvalitetno in široko znanje, predvsem na podrocju vzdržljivostnih
športov. Postal je zunanji strokovni sodelavec fakultete za šport na katedri za atletiko.
Že kot študent je  pricel z delom z rekreativnimi tekaškimi ekipami pod vodstvom dr. Škofa. V zadnjih devetih
letih je sodeloval s skoraj 1000 tekaci, na vseh nivojih, od zacetnikov do maratoncev.