Telesna higiena. Zluftaj se najprej

Besede, ki so me spodbudile k zapisu. Naslednja misel je bila, da bi lahko postala obveza delodajalcev zahteva po celostnem zdravju zaposlenih, če pričakujejo optimalnost dela in rezultatov.
Le kaj zares pripomore k celostnemu zdravju?
Kaj zares osreči in polni?
Kulturno udejstvovanje?
Zagotovo pa najmanj higiena z vidika redne telesne dejavnosti. V kakršni koli obliki, pomembni sta cirkulacija in oksigenacija. Bodisi najmanj 30-minutna pospešena hoja v službo in nazaj bodisi jutranje ali večerno znojenje. Individualne norosti ali skupinske radosti. Telo razmišlja jasneje, ko je ostalo v ravnovesju.


Telesna vadba je naravni stimulans, povsem brezplačno čiščenje telesa, včasih krepčilna droga. Navadno čisti nepotrebni balast v glavi ali telesu ter poraja ustvarjalni navdih. Avtopralnica. Zunaj in znotraj, operite, prosim. Čistilec telesnega interjerja. Kreator, da ostanemo, kar smo, in še kaj zgradimo. Hranilo redoljubov. Moč in magija za razvoj, žar vsakdana. Gnojilo uspeha. Filter odločanja. Fiziološko in psihološko zdravilo. Recept, ki upajmo, da ga bodo pisali zdravniki na napotnici za fizioterapijo. Obstoječi tekst pogosto na napotnici predstavlja zgolj pripomočke elektroterapije in termoterapije.

Fizioterapija je pravzaprav umetnost in znanost iskanja ustreznega vadbenega vzorca v določenem primeru. V določeni zdravstveni omejitvi giba, mišične moči, senzibilitete ... Fizioterapevti so zdravstveni delavci, ki s poznavanjem anatomije, funkcionalne anatomije, patologije itd. lahko razmišljajo o rešitvi problema. Problem pogosto rešuje ustrezna telesna dejavnost. Mišična kontrakcija. Oksigenacija. S poudarkom, ustrezna. In to je kinezioterapija. Beseda kinezio opisuje gibanje in drugi del besede je terapija, katere cilj je ozdravitev, vrnitev iz patološkega stanja v fiziološko stanje. Stanje, ki omogoča spet nemotečo telesno dejavnost. Pogosto ta tudi odpira možnosti optimizacije športnih uspehov.

Z uvodnimi besedami me je navdihnil k zapisu fotograf izkustvenega žara, vsebine, ki seva pomen ulova popolnosti nepopolnega. Trenutkov, ki štejejo. Morda večinsko manj všečen, a pomenski. Delim zgolj svoje zaznave. Ko se morda kdo vpraša, kako je mogoče ujeti prav tiste najlepše trenutke, ki dosežejo mednarodno prepoznavnost, se pojavi navedeni citat, ki orisuje poleg predanosti ravno pomen telesne skrbi zase. Brez gibanja, telesne dejavnosti tudi fotograf ne zmore maratonskega ulova neprecenljivega. Poročni fotograf je lovec, psiholog, napovedovalec vremena. Izdela trajne zapise trenutkov, ki ostanejo stvarni.



Delo zahteva kognitivno telesno prisotnost in čustveno inteligenco. Vse ali nič, za popolnost nepopolnosti. In telesne zmogljivosti. On poudari ugotovitev na lastni koži. Brez gibanja enostavno ne gre. Če želite fotografirati, morate ostati ali postati telesno »fit«. Dodala bi, da je to pogoj za vsakršno delo, če je le mogoče. In pogosto je mogoče marsikaj, kar se hoče. Po izredno simpatičnem citatu »zagrabi te 'išias' v rami, v nogi, v roki, povsod 'išias'«. Namenoma navajam obče ime, ki je že ali postaja obče za vnetje živca. »Slej ko prej,« doda. In poročnim strankam svetuje kdaj tudi zgolj to – »zluftajte« se najprej, prespite, potem se slišiva. Radikalno, vsebinsko, vse celinsko. Slej ko prej, razumljivo.

Poudarek o telesni higieni iz tokrat opisanih umetniških krogov je še en moj navdih. Morda še komu. In to bo dovolj. Takoj za tem je navdih, ki ga obogati okus domačega bureka s sirom šaleških krav in domačega štrudlja prijateljičine mame. Poteza vikenddelavnice in okus, ki ga izpopolni neprecenljivost periferije.

Sodelujoča povezovalnost, prvinska pristnost, surovost človeškega. Delavnici se pridružijo prijatelji. Vsak nekaj prispeva. Kot včasih, ko je hišo gradila vas. Povezovalnost in živeča socialna omrežja. V času, ko želimo na vsakem koraku zapis trenutka v fotografiji, in ta kretnja, ki že pogosto nadomešča samo doživljanje trenutka, me je spodbudila k povezavi obojega. Fotografija navadno lovi lepe reči. Ogroža jo nevarnost razvitega kiča. Sicer všečna slika vse pogosteje predstavlja dolgčas. Lahko pa podoživi vsebino. Trenutek. Ujeto norčijo. Nepopolnost popolnosti, ki hrani. Gibanje, akcijo, zdravje, kot celoto. Samo »zluftajmo« se. Preprosto to, pogosto manjka. Politiki, zdravstvu, kuhi ali vsakdanu. Hvala, Aljoša Videtič.



Dr. Mojca Amon je vodja centra Motionfit, fizioterapevtka, športna fiziologinja, doktorica znanosti