V stresu sem

Kar 70 do 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku je tako ali drugače povezanih s stresom.

Objavljeno
13. september 2020 08.35
Posodobljeno
13. september 2020 08.35
Sodobno življenje je ustvarilo vrednote in pričakovanja, ki od povprečnega posameznika zahtevajo več, kot je zmožen. FOTO: Robert Kneschke/Shutterstock
Žiga Hladnik
Žiga Hladnik
»V stresu sem« je stavek, ki ga pogosto slišimo zdravniki v ambulanti. Še pogosteje pa nam človek pove svoje okoliščine, telesne in duševne težave in na podlagi pogovora in morda tudi določenih preiskav sklepamo, da je vzrok težav negativni stres.
Ni ga vedno lahko prepoznati, ker se pogosto skriva za dolgoročnimi težavami, in oba, bolnik in zdravnik, težko sprejmeta, da je vzrok bolečin, pomanjkanja energije, nespečnosti in številnih drugih težav.
 

Kaj beseda stres sploh pomeni


Strokovno gre za fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika na zunanji ali notranji dogodek, ki mu pravimo stresor. Ta je lahko misel, dogodek, oseba ali predmet. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje. Za lažjo predstavo si življenje predstavljajmo kot jadrnico na vodi, vreme pa kot življenjske dogodke v nekem obdobju. Jadrnica se lahko spoprijema z različnimi okoliščinami in izzivi, ki so odvisni od jadrnice, vremena in ne nazadnje tudi od spretnosti kapitana.
Negativni stres je škodljiv, sposobnost spopadanja s stresorjem pa je odvisna od posameznika.

Predstavljajte si, da z jadrnico zapeljete v nevihto. Orkanski veter napenja jadra in nagiba jadrnico, valovi jo nevarno zibajo izpod nadzora, močan naliv zmanjšuje vidljivost na nekaj metrov. Kapitan težko drži smer zaradi vetra in valov, zaradi zmanjšanja vidljivosti je orientacija težka. Vsakdo lahko hitro ugotovi, kateri so dejavniki, ki vplivajo na nevarnost. Močnejše ko je neurje, večja je nevarnost. Večja ko je jadrnica, manj vpliva bodo imeli veter in valovi nanjo. Spretnejši ko je kapitan, boljše odločitve bo sprejemal in lažje bo krmaril skozi ujmo.



Moč nevihte nam predstavlja vrsto stresorja. Velikost jadrnice so naše prirojene zmožnosti soočanja s stresom, spretnost kapitana pa naše naučene sposobnosti, da se z njim spoprimemo. Hitro lahko ugotovimo, da stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko (ali lahko) rešljivi. Določajo jih posameznikovi geni, osebnost, njegove izkušnje, koliko energije ima, okoliščine, v katerih se pojavijo, ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Pomembne so tudi življenjska naravnanost posameznika in njegova trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Določen dogodek bo zato za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju. V tabeli so nekateri pomembnejši stresorji s približno oceno stresa.

image
Velikost jadrnice so naše prirojene zmožnosti soočanja s stresom, spretnost kapitana pa naše naučene sposobnosti, da se z njim spoprimemo. FOTO: Shutterstock


Višja ocena pomeni višjo stopnjo doživetega stresa. Če je vsota letne vrednosti stresorjev od 130 do 280, je posameznik doživel precej stresnih dogodkov. Če pa je vsota nad 280, obstaja precejšnje tveganje, da postanejo simptomi stresa zelo obremenjujoči. Kadar je stresnih okoliščin preveč, so prepogoste, premočne ali predolgo trajajo, lahko stres vodi v različne motnje in prizadene tako naše telesno kot duševno zdravje. Pogostejše motnje so povzete v tabeli.
 

Za normalno življenje je nekaj stresa nujno


Beseda stres ima neupravičeno slab prizvok. Ni vsak stres slab. Lahko je tudi gorivo, ki daje življenjsko energijo in nas motivira. Kdor je kdaj izkusil jadranje, dobro ve, kako je čakati v bonaci na veter. Jadrnica preprosto nima pogonske sile, da bi jo kapitan usmeril proti cilju. Prav tako kakor nevihta, ki nam jo lahko poškoduje, je tudi brezvetrje ne potiska po njeni poti, ampak jo prepušča tokovom. In tudi to je stres, čeprav drugačne vrste. Jadralec najbolj uživa, ko je moč vetra v ravnotežju z barko in njegovim znanjem. Človek potrebuje izziv, ki mu ustvari energijo, da teži k potovanju na svoji poti. Razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnostjo reševanja je tisto, kar nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativni stres) ali pa ga bomo obvladali in nas bo spodbudil k dejanjem (pozitivni stres).
 

Ohranjanje ravnotežja je umetnost


Sodobno življenje je ustvarilo vrednote in pričakovanja, ki od povprečnega posameznika zahtevajo več, kot je zmožen. Predvsem je pomembno, da naše fizično telo preprosto ne zdrži stalnega blagega stresnega stanja, ki ga vzdržuje naše poklicno in tudi zasebno življenje, če imamo previsoke zahteve. Tudi zato je kroničnih nenalezljivih bolezni vedno več in povzročijo na svetu okoli 35 milijonov smrti letno. Bodimo do sebe pošteni. Vsaka barka pač ni za ocean. A to še ne pomeni, da ne moremo uživati v plovbi vzdolž obale.

***
dr. Žiga Hladnik, specialist družinske medicine