Veganstvo ni za vsakogar
Veganstvo prinaša kopico izzivov, ki se jih marsikdo zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne zna pravilno lotiti.
Odpri galerijo
Verjetnost, da bo vsakodnevna veganska prehrana izpolnila vse naše potrebe, je žal majhna. Foto Shutterstock
Za veganstvo se posamezniki odločajo iz različnih razlogov, med katerimi sta glavna predvsem želja po zaščiti živali in skrb za prihodnost našega planeta, ki že nosi občutne posledice intenzivne industrijske živinoreje in krmnega poljedelstva. Pogost razlog je tudi, da si tako razlagajo pot do dobrega zdravja oziroma izboljšanja zdravja. V končni fazi pa je način prehranjevanja odločitev vsakega posameznika.
Domnevajo, da naj bi ga dosegli z uživanjem hranil izključno rastlinskega izvora. V zadnjem obdobju je opaznih tudi vse več športnikov, ki hvalijo vegansko prehranjevanje in mu celo pripisuje zasluge za izboljšanje forme in športnih rezultatov. Kaj naj to pomeni? Naj bi zdaj vsi postali vegani?
Raje ne, veganstvo nikakor ni za vsakogar. S seboj namreč prinaša kopico izzivov, ki se jih dober delež prebivalstva zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne zna pravilno lotiti. Nekateri so tudi preprosto preveliki glede na posameznikovo življenjsko in zdravstveno stanje.
Neustrezno spoprijemanje z izzivi ima lahko resne zdravstvene posledice za vsakogar, predvsem pa so na udaru bolniki, starejši, otroci, mladostniki in tudi športniki, zato je smiselno, da pred vsako večjo življenjsko spremembo, kot je recimo način prehranjevanja, temeljito preučimo njene mogoče koristi in tveganja. Naj vam bo v pomoč nekaj izhodiščnih točk, ki so namenjene zlasti športnikom in rekreativcem.
Koristi: nekatere raziskave kažejo, da naj bi izključno rastlinska prehrana na dolgi rok lahko imela določene ugodne učinke na zdravje. Veganstvo tako povezujejo z zmanjšanim tveganjem za razvoj povišanega krvnega tlaka, dislipidemije, sladkorne bolezni tipa 2, srčnih obolenj in raka.
Večji vnosi hranil, bogatih z ogljikovimi hidrati, mikrohranili in antioksidanti, naj bi prispevali k boljši izvedbi telesne aktivnosti, izboljšani regeneraciji ter tako k izboljšanju športnih rezultatov.
Zaradi velikih vnosov hranil, bogatih z vlakninami, ki veliko pripomorejo k občutku sitosti, se je ob veganski dieti morebiti laže znebiti tudi telesne mase.
Tveganja: veganska prehrana, ki ni ustrezno prilagojena potrebam posameznika, zlahka privede do energetskega primanjkljaja, ki ima številne nezaželene posledice tako za športne dejavnosti kot samo zdravje. V prvi vrsti se v kombinaciji z večjim vnosom vlaknin močno poveča nevarnost, da športnik pride v območje RED-sindroma, ko zaideta v rdečo cono njegovo zdravje in zmogljivost.
Poleg pomanjkanja dostopnih virov energije za aktivni življenjski slog se pri veganih pogosto pojavljajo tudi primanjkljaji drugih hranil. Pri makronutrientih gre poudariti predvsem beljakovine. Čeprav nekateri rastlinski viri dajejo zadostno »količino« beljakovin, pa so lahko še vedno revni v določenih esencialnih aminokislinah, ki so nujne za obnovo našega organizma, kot so recimo BCAA. Vegani pogosto jedo tudi premalo maščob, kar lahko že samo po sebi prispeva k energetskemu primanjkljaju. Ključno pa je, da so iz njihove prehrane skoraj popolnoma izključene izjemno koristne maščobne kisline n-3, ki jih zaužijemo predvsem z ribami.
Poleg makrohranil so lahko problematična tudi mikrohranila, ki so najbolj dostopna v določenih živilih živalskega izvora. Takšna so recimo vitamin B12, vitamin D, železo, cink in kalcij.
Verjetnost, da bo vsakodnevna veganska prehrana izpolnila vse naše potrebe, je žal majhna – ne le da bi posameznik potreboval veliko verodostojega znanja o živilih in primernih vnosih, da bi si znal oblikovati ustrezen prehranski režim, v tak izziv bi bilo treba vložiti tudi veliko časa, energije in discipline za dejansko izvedbo načrta.
Predvsem športniki (in večina ambicioznih rekreativcev) bodo kljub optimalni veganski prehranski strategiji za zadovoljitev vseh fizioloških potreb še vedno potrebovali prehranske dodatke in dopolnila – to pa lahko že samo po sebi prinaša določena tveganja.
V trenutni strokovni literaturi povezava med veganstvom in športnim udejstvovanjem še ni dodobra raziskana, a strokovnjaki menijo, da je vegansko prehranjevanje izvedljivo celo pri vrhunskih športnikih, vendar prinaša številne izzive, s katerimi se je treba spopasti v sodelovanju s prehranskimi strokovnjaki in zdravnikom.
V prihodnosti se veganstvo morda celo ne bo izkazalo kot najbolj trajnostni in planetu prijazen način prehranjevanja zaradi velike odvisnosti od poljedelstva in dejstva, da bo izključno z rastlinsko prehrano izjemno težko izpolniti vse prehranske potrebe rastočega števila prebivalstva.
* * *
V končni fazi je način prehranjevanja odločitev vsakega posameznika. Pomembno pa je, da javno širimo znanstveno verodostojno znanje o mogočih koristih, tveganjih in izzivih, ki jih prinašajo različni načini prehranjevanja – ne le za nas, temveč tudi za naše znance in bližnje.
Domnevajo, da naj bi ga dosegli z uživanjem hranil izključno rastlinskega izvora. V zadnjem obdobju je opaznih tudi vse več športnikov, ki hvalijo vegansko prehranjevanje in mu celo pripisuje zasluge za izboljšanje forme in športnih rezultatov. Kaj naj to pomeni? Naj bi zdaj vsi postali vegani?
Veganstvo je izziv
Raje ne, veganstvo nikakor ni za vsakogar. S seboj namreč prinaša kopico izzivov, ki se jih dober delež prebivalstva zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne zna pravilno lotiti. Nekateri so tudi preprosto preveliki glede na posameznikovo življenjsko in zdravstveno stanje.
Neustrezno spoprijemanje z izzivi ima lahko resne zdravstvene posledice za vsakogar, predvsem pa so na udaru bolniki, starejši, otroci, mladostniki in tudi športniki, zato je smiselno, da pred vsako večjo življenjsko spremembo, kot je recimo način prehranjevanja, temeljito preučimo njene mogoče koristi in tveganja. Naj vam bo v pomoč nekaj izhodiščnih točk, ki so namenjene zlasti športnikom in rekreativcem.
Mogoče koristi in tveganja veganstva za aktivne posameznike
Koristi: nekatere raziskave kažejo, da naj bi izključno rastlinska prehrana na dolgi rok lahko imela določene ugodne učinke na zdravje. Veganstvo tako povezujejo z zmanjšanim tveganjem za razvoj povišanega krvnega tlaka, dislipidemije, sladkorne bolezni tipa 2, srčnih obolenj in raka.
Večji vnosi hranil, bogatih z ogljikovimi hidrati, mikrohranili in antioksidanti, naj bi prispevali k boljši izvedbi telesne aktivnosti, izboljšani regeneraciji ter tako k izboljšanju športnih rezultatov.
Pomembno pa je, da javno širimo znanstveno verodostojno znanje o mogočih koristih, tveganjih in izzivih, ki jih prinašajo različni načini prehranjevanja – ne le za nas, temveč tudi za naše znance in bližnje. Foto: Freshidea - F
Zaradi velikih vnosov hranil, bogatih z vlakninami, ki veliko pripomorejo k občutku sitosti, se je ob veganski dieti morebiti laže znebiti tudi telesne mase.
Tveganja: veganska prehrana, ki ni ustrezno prilagojena potrebam posameznika, zlahka privede do energetskega primanjkljaja, ki ima številne nezaželene posledice tako za športne dejavnosti kot samo zdravje. V prvi vrsti se v kombinaciji z večjim vnosom vlaknin močno poveča nevarnost, da športnik pride v območje RED-sindroma, ko zaideta v rdečo cono njegovo zdravje in zmogljivost.
Poleg pomanjkanja dostopnih virov energije za aktivni življenjski slog se pri veganih pogosto pojavljajo tudi primanjkljaji drugih hranil. Pri makronutrientih gre poudariti predvsem beljakovine. Čeprav nekateri rastlinski viri dajejo zadostno »količino« beljakovin, pa so lahko še vedno revni v določenih esencialnih aminokislinah, ki so nujne za obnovo našega organizma, kot so recimo BCAA. Vegani pogosto jedo tudi premalo maščob, kar lahko že samo po sebi prispeva k energetskemu primanjkljaju. Ključno pa je, da so iz njihove prehrane skoraj popolnoma izključene izjemno koristne maščobne kisline n-3, ki jih zaužijemo predvsem z ribami.
Poleg makrohranil so lahko problematična tudi mikrohranila, ki so najbolj dostopna v določenih živilih živalskega izvora. Takšna so recimo vitamin B12, vitamin D, železo, cink in kalcij.
Verjetnost, da bo vsakodnevna veganska prehrana izpolnila vse naše potrebe, je žal majhna – ne le da bi posameznik potreboval veliko verodostojega znanja o živilih in primernih vnosih, da bi si znal oblikovati ustrezen prehranski režim, v tak izziv bi bilo treba vložiti tudi veliko časa, energije in discipline za dejansko izvedbo načrta.
Predvsem športniki (in večina ambicioznih rekreativcev) bodo kljub optimalni veganski prehranski strategiji za zadovoljitev vseh fizioloških potreb še vedno potrebovali prehranske dodatke in dopolnila – to pa lahko že samo po sebi prinaša določena tveganja.
Poleg makrohranil so lahko problematična tudi mikrohranila, ki so najbolj dostopna v določenih živilih živalskega izvora. Foto Shutterstock
Dodatne točke, vredne razmisleka
V trenutni strokovni literaturi povezava med veganstvom in športnim udejstvovanjem še ni dodobra raziskana, a strokovnjaki menijo, da je vegansko prehranjevanje izvedljivo celo pri vrhunskih športnikih, vendar prinaša številne izzive, s katerimi se je treba spopasti v sodelovanju s prehranskimi strokovnjaki in zdravnikom.
V prihodnosti se veganstvo morda celo ne bo izkazalo kot najbolj trajnostni in planetu prijazen način prehranjevanja zaradi velike odvisnosti od poljedelstva in dejstva, da bo izključno z rastlinsko prehrano izjemno težko izpolniti vse prehranske potrebe rastočega števila prebivalstva.
* * *
V končni fazi je način prehranjevanja odločitev vsakega posameznika. Pomembno pa je, da javno širimo znanstveno verodostojno znanje o mogočih koristih, tveganjih in izzivih, ki jih prinašajo različni načini prehranjevanja – ne le za nas, temveč tudi za naše znance in bližnje.
