Ni prav, da bodo 1. julija prihodnje leto, ko bo ZZZS začel pobirati obvezni prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO), upokojenci za to plačevali odstotek od neto pokojnine, saj bodo vsi drugi plačevali prispevke od bruto zneskov, kot določa zakon o prispevkih za socialno varnost. »To je vdor v slovenski pokojninski sistem,« je na okrogli mizi o socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi na dnevih medgeneracijskega sožitja, ki jih organizira Zdus na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, poudarila Rosvita Svenšek, predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo Zdusa.

Ni se strinjala s pripombo, da bi bilo za to treba spremeniti davčno zakonodajo, ampak bi po njenem potrebovali spremembo zakona o socialnih prispevkih. Če bo treba, bodo upokojenci zaradi tega šli tudi na cesto in organizirali proteste, je napovedala.

Treba se je usklajevati, povezovati, sodelovati

Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS, je povedala, da jim je v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo uspelo vključiti 1,7 milijona prebivalcev, ki izpolnjujejo pogoje za to. Z dodajanjem pogojev vključujejo še dodatne zavarovance. Do konca prihodnjega leta, ko se bodo začele uveljavljati še druge pravice, pa bo ZZZS sredstva iz prispevka, ki bodo zbrana enako kot za prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, namenjal za izvajanje teh vsebin. Ta vloga ZZZS zahteva veliko medresorskega usklajevanja, povezovanja in sodelovanja, tudi s centri za socialno delo, ki bodo odločali o pravici do dolgotrajne oskrbe, izvajalci in ostalimi.

V Sloveniji obstajajo sive lise, zaradi katerih ni mogoče povsod namestiti pripomočkov za e-oskrbo na daljavo, so ugotavljali razpravljavci. FOTO: Andreja Žibret Ifko/Delo

Črt Kanoni iz Zdusa, ki je vodil pogovor, je povzel časovnico uveljavljanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Januarja smo dobili pravico do oskrbovalca družinskega člana. Prvega julija 2025 bodo uveljavljene pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in e-oskrba za zavarovance, ki imajo pravico do DO na domu. Prvega decembra 2025 pa bodo uveljavljeni pravica do DO v instituciji, denarni prejemek, alternativno izvajanje pravic, nadomestna oskrba in e-oskrba za vse upravičence do DO. Zanimalo ga je, ali bo mogoče slediti tej časovnici.

Mateja Nagode, vršilka dolžnosti generalnega direktorja na direktoratu za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP), je odgovorila, da so to zahtevne in kompleksne naloge. Potrebnega bo veliko napora in konstruktivnega sodelovanja velikega števila deležnikov. Na MSP menijo, da zmorejo slediti opredeljeni časovnici, vendar bo potrebnega veliko potrpljenja in konstruktivnega sodelovanja. »Pri oskrbovalcu družinskega člana so bile zamude, pri uveljavljanju te prve pravice iz DO pa smo se veliko naučili,« je povedala.

Katja Simončič, svetovalka na ministrstvu za solidarno prihodnost, pa je povedala, da so marca sprejeli strategijo deinstitucionalizacije. Cilj v okviru desetletne reforme je zagotoviti podporo v skupnostih za 3500 uporabnikov centrov za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) in varstveno-delovne centre (VDC). Za starejše, ki živijo v domovih za starejše, pa ni iste politike, ne želijo jih razseljevati. Pri starejših gre bolj za preventivo, zakon o dolgotrajni oskrbi želi zanje zagotoviti možnost pomoči na domu, kar bo za upravičence do DO financirano iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, vključuje tudi krepitev samostojnosti in zmožnosti, da ostanejo doma čim dlje.

E-oskrba na daljavo

V Zdusu pa so zadovoljni, da je v zakonu o dolgotrajni oskrbi ostala e-oskrba na daljavo. Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe v Telekomu Slovenije, je povedal, da jim je v dveh letih uspelo zagotoviti oskrbo s pomočjo evropskih sredstev več kot 5000 uporabnikom, to je pomenilo več kot 40.000 alarmov za pomoč. Več kot 3000-krat je bilo treba iti na pomoč na dom, dvigniti in nesti uporabnika na posteljo, več kot 400-krat so reševali življenja ter zaradi odprtih zlomov, možganskih kapi, infarktov poskrbeli za nujno medicinsko pomoč in hospitalizacijo. Če ne bi bilo tega projekta, bi se veliko teh primerov tragično končalo.

Na letošnjih dnevih medgeneracijskega sožitja so se predstavljali rokodelke in rokodelci društev upokojencev, izvedli so tudi medgeneracijske delavnice. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V tujini je ta storitev dostopna približno desetim odstotkom starejših od 65 let, predvsem kroničnim bolnikom in invalidom. Pri nas so upokojenci prostovoljci poiskali tiste, ki to storitev najbolj potrebujejo, in jim enostavno razložili, kaj je e-oskrba, ni bilo neke nacionalne kampanje, prostovoljci so opravili veliko, dobro in koristno delo. Vsak zakon je toliko dober, koliko to občutijo ljudje, je poudaril Pustatičnik. Opozoril je tudi, da bi bilo dobro urediti, da na storitve e-oskrbe ne bi plačevali davka na dodano vrednost.

Poslušalci pa so opozorili na diskriminacijo, ker nekaterim, ki so pri drugih ponudnikih telekomunikacijskih storitev, ni mogoče urediti e-oskrbe oziroma namestiti pripomočkov zanjo. Pustatičnik je pojasnil, da namestitev ni odvisna od ponudnika oziroma operaterja, ampak so v Sloveniji sive lise, in žal imajo tudi nekaj primerov, ko frekvenca omrežja ni ustrezna, zato pripomočkov za e-oskrbo raje ne namestijo, ker bi se lahko kdo zanašal na nekaj, kar ne bi ustrezno delovalo, tu pa gre lahko tudi za življenje in nočejo imeti koga na vesti. Se pa tudi v teh sivih lisah trudijo ojačati signale, kar pa ni vedno mogoče. 

Tudi upokojenci bi želeli biti oskrbovalci družinskega člana

Viola Bertalanič, predsednica programskega sveta programa Starejši za starejše, je opozorila, da so prostovoljci ostali prezrti pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi. Katja Simončič je pojasnila, da so se veliko pogovarjali o tem, kako vanj vključiti prostovoljce, vendar je bilo rečeno, da to ureja zakon o prostovoljstvu. Pri njegovem spreminjanju v prihodnosti bodo poskušali najti neke rešitve, je obljubila.

Na dnevih medgeneracijskega sožitja so predstavili tudi likovno razstavo udeležencev 27. likovne kolonije Zdusa v Izoli. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Svenškova je opozorila, da kadra zelo primanjkuje, v domovih za starejše je ogromno praznih postelj, kar bo še večji problem, ko bo zaživela dolgotrajna oskrba v celoti in bo treba kakovostno izvajati te storitve. Andrej Pirjevec, svetovalec predsedstva Študentske organizacije Slovenije, iz Medgeneracijske koalicije Slovenije Mekos, vidi večji del problema v našem izobraževalnem sistemu, potrebovali bi večjo ponudbo programov. Prav tako pa bi moral biti kader dostojno plačan, ne pa da medicinske sestre odhajajo delat na primer v trgovine, kjer je plača višja. Potrebni so tudi opolnomočenje teh poklicev in ustrezne delovne razmere, da tisti, ki delajo, niso preobremenjeni.

Ob tem je Rosvita Svenšek opozorila, da bi bilo treba prav zaradi pomanjkanja kadra uporabiti za to vse razpoložljive kadrovske potenciale in najti način, da bi lahko bili tudi upokojenci oskrbovalci družinskega člana in bi jih lahko vključili v neko obliko pomoči na domu. Vendar je bilo rečeno, da zakon tega ne dopušča, ker upokojenci niso na trgu dela. Dobro bi bilo najti neko obliko za delo upokojencev, tako bi lahko rešili problem pomanjkanja kadra in hkrati tistim, ki se komaj preživljajo s pokojnino, omogočili zaslužek. Mateja Nagode je dejala, da se jim zdi ta pobuda smiselna in jo bodo v prihodnjih letih tudi obravnavali.

Tatjana Mlakar je opozorila na nevarnost, da se bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi zaradi pomanjkanja kadra zreducirale na denarno nadomestilo. Vprašanje je, ali bo denarni prejemek tudi v resnici porabljen za ta namen. Razpravljavci iz Zdusa so opozorili, da je v nekaterih družinah za starejše slabo poskrbljeno in se dogaja, da jim svojci poberejo ves denar. Mateja Nagode pa je dejala, da tudi denarni prejemek ni čisto brez nadzora.

Pomanjkanje ustreznih informacij

Upokojenci so opozorili, da ne dobijo ustreznih informacij, katere storitve lahko ljudje pričakujejo v okviru dolgotrajne oskrbe. To naj bi leta 2025 zagotavljali svetovalci na vstopnih točkah na centrih za socialno delo. Mateja Nagode je povedala, da je letos vsak center za socialno delo dobil po enega zaposlenega za namene dolgotrajne oskrbe, po dva pa v večjih mestih, Ljubljani in Mariboru. Skrbijo za uveljavljanje te prve pravice, to je oskrbovalca družinskega člana. V načrtu je popolna digitalizacija DO, kar pa je proces, ki ga ni mogoče izvesti čez noč, predvidoma bo vzpostavljen do leta 2028, s pomočjo evropskih sredstev.

Upokojence je zanimalo, zakaj ni tudi za starejše, tako kot je za invalide, urejena osebna asistenca; pa tudi, ali bo po novem, ko bo uveljavljen zakon o dolgotrajni oskrbi, pomoč na domu v domeni države ali, tako kot doslej, lokalnih skupnosti, kar uporabnike postavlja v neenakopraven položaj, saj jim občine sofinancirajo različne deleže in je od tega, v kateri občini stanujejo, odvisno, koliko doplačujejo za pomoč na domu.

Mateja Nagode je pojasnila, da se nova dolgotrajna oskrba na domu ne bo izključevala z dosedanjo pomočjo na domu, ki jo zagotavlja lokalna skupnost. To pomeni, da bo nekdo, ki bo upravičen do na primer 110 ur dolgotrajne oskrbe na domu, lahko prejel tudi pomoč na domu, ki jo bo doplačal. Idealno bi bilo, če bi to bila samo ena pravica, vendar se jim ni zdelo pametno odpraviti dosedanje pomoči na domu; izvajalci za obe vrsti, za DO na domu in za pomoč na domu, pa bodo verjetno isti.