Dizel navzdol, mali športni terenci navzgor

Nadaljevanje znanih trendov in rahla krepitev alternative.

Objavljeno
07. julij 2019 09.00
Posodobljeno
07. julij 2019 09.00
Prodaja avtomobilov je letos za nekaj odstotkov v rdečih številkah. Foto Shutterstock
Avtomobili so se v prvi polovici leta v Sloveniji še kar dobro prodajali. Ne sicer tako dobro kot lani v tem času, pri čemer ni jasno, ali smo priča premoru in korekciji ali se napoveduje še bolj umirjena jesen. Glavni poudarki pa so jasni: manj dizelskih avtov, vse več manjših športnih terencev in malo več alternative.

  • Delež dizelskih motorjev v novih avtomobilih se je v Sloveniiji zmanjšal na 29 odstotkov, delež bencinskih pa zrastel 67 odstotkov.
  • Ponudba malih športnih terencev se je v zadnjem letu povečala za deset modelov.
  • Vse manj je povpraševanja po enoprostorcih in manjših karavanih. Dizelski pogon še naprej izgublja delež.


Pred poudarki najprej nekaj okvirnih številk celotnega trga. Po podatkih sekcije za osebna motorna vozila pri TZS (zanjo jih zdaj pripravlja družba Ardi) je bilo v prvih šestih mesecih v Sloveniji na novo registriranih nekaj več kot 41 tisoč avtomobilov ali za slabe štiri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Seveda je znotraj tega vselej nekaj izvoza in je realna številka nižja, natančneje bo to mogoče oceniti šele pozneje. Takšno nazadovanje se zdi podobno kot na nekaterih večjih zahodnoevropskih trgih: v Veliki Britaniji je trg v pol leta upadel za dobre 3 odstotke, v Italiji za 4, v Španiji za skoraj 6 odstotkov, medtem ko je na največ­jem evropskem trgu, v Nemčiji, stanje zelo podobno kot v lanski prvi polovici leta (+0,5 odstotka).

 

image
Prodaja avtomobilov je letos v za nekaj odstotkov v rdečih številkah. Foto Shutterstock


»Prodaja se iz meseca v mesec razlikuje, dobave niso konstantne. Še vedno se čuti vpliv lanskega prehoda na novi merilni cikel in z njim povezanih homologacij, kar je ponekod povzročilo zastoje v dobavi. Če nimaš avtomobilov, si na trgu pač manj dejaven. Gospodarstvo je sicer v dobrem stanju, ob koncu leta pričakujem lansko raven, nič boljše, nič slabše,« nam je dejal Anže Sernel, direktor prodaje znamk Renault in Dacia za Slovenijo.

25
odstotkov znaša tržni delež vseh športnih terencev skupaj.


Opaziti je sicer, da je znotraj celotne prodaje dokaj stabilna, celo nekaj višja kot lani v tem času, prodaja fizičnim osebam. Kakor pravi Robert Zaletel, analitik pri Jatu Dynamics, je to pozitiven znak s trga in kaže na določeno stabilnost, seveda pa bo treba spremljati, kaj se bo v tem razmerju dogajalo v prihodnjih mesecih.

4
odstotke je upadla prodaja avtomobilov v pol leta.

 

Nekaterih je vse več, drugi izginjajo


Na trgu je sicer še naprej zaslediti dva bistvena trenda. Prvi je rast prodaje športnih terencev oziroma križancev, ki se opazi predvsem pri kompaktnih, najbolj pa pri manjših SUV-modelih oziroma križancih. Tržni delež prvih se je letos povečal za odstotno točko, drugih za dve, skupaj imajo SUV-i zdaj četrtino trga, lani v tem času 22 odstotkov. Pri manjših SUV-ih ali bolj mestnih križancih, ki imajo večinoma le sprednji pogon, že pogled na seznam modelov razkrije, da se je ponudba v približno letu in pol razširila za deset modelov, napovedanih pa je še nekaj novosti. Tako boste med najbolje prodajanimi modeli nasploh našli kar nekaj manjših in kompakt­nih SUV-ov, kot so renault captur, nissan qashqai, peugeot 2008, VW tiguan ali T-roc. Seveda pa so čisto na vrhu klasične uspešnice renault clio, volkswagen golf in polo ter škoda octavia.

3,7
odstotka trga zasedajo hibridni in električni avtomobili


Nasprotno enoprostorci odhajajo, posebno najmanjši predstavniki te kategorije že izumirajo, tudi večji, kompaktni modeli nimajo rožnate prihodnosti. Kakor pravi eden naših sogovornikov, bodo kvečjemu stagnirali, rasli zagotovo ne. Podobno velja za kompaktne karavane, bolje se na trgu držijo kombilimuzine.

image
Stabilnost prodaje fizičnih osebem je morda znak, da razmere na trgu niso slabe.

Foto Shutterstock


Če bi gledali samo znamke, je očitno, da so daleč pred vsemi tri: po statistiki sekcije je bil v prvi polovici leta vodilni Volkswagen s 17 odstotki (lani 19 odstotkov), za njim drugi Renault (15 odstotkov, podobno kot lani) in tretja Škoda (10 odstotkov, lani 8). Deleži drugih imen so precej manjši, od 6 odstotkov navzdol.
67 odstotkov za bencin

  • Trg je letos rahlo v minusu, a bi do konca leta utegnil doseči lansko raven, na kar kaže stabilna prodaja fizičnim osebam.
  • Ponudba malih športnih terencev se je v zadnjem letu povečala za deset modelov.
  • Vse manj je povpraševanja po enoprostorcih in manjših karavanih. Dizelski pogon še naprej izgublja delež.


Kaj pa pogon? Povpraševanje po dizelskih motorjih se še kar zmanjšuje in po bencinskih raste. Po podatkih Jata je delež dizelskih avtomobilov z 31 odstotkov v lanskem prvem polletju letos upadel na 29 odstotkov, delež bencinskih je z nekaj manj kot 66 zrasel na 67 odstotkov. Naj spomnimo, da je pred dizelsko afero delež dizla pri nas dosegel kar 55 odstotkov, zdaj pa je med nižjimi v Evropi. Zakaj tako hitra sprememba? »Težko je reči natančno, ali ljudje drugače razmišljajo, ali je razlog v ceni goriva, saj plinsko olje ni več cenejše, ali pa so bencinski motorji le že toliko bolj učinkoviti,« razmišlja Anže Sernel iz Renaulta in dodaja, da so sami pri manjših avtomobilih že prej prodajali predvsem bencinske različice, dizel pa je največ izgubil pri sred­nji velikosti, naj gre za klasične modele ali SUV-e.

Na Norveškem električnih skoraj polovica vseh prodanih

Medtem ko pri nas električni avtomobili osvajajo šele prve odstotke trga, je na Norveškem vse drugače. V letošnji prvi polovici leta je njihov delež dosegel rekordnih 48 odstotkov prodaje vseh novih avtomobilov. K temu prodoru je najbolj pripomogla ameriška znamka Tesla z modelom tesla 3, ki zdaj končno resneje prihaja v Evropo, v največjih količinah prav na sever. Delež tega modela je tako tam dosegel že 13,5 odstotka. Prodaja bencinsko gnanih avtomobilov se je nasprotno zmanjšala za 29 odstotkov.

 

Hibridni in električni


Delež hibridnih in električnih avtomobilov se je povečal z 2,7 na 3,7 odstotka, znotraj tega je velika večina samopolnilnih (predvsem Toyotinih) hibridov, teh so po različnih modelih v pol leta prodali približno tisoč. Priključnih hibridov je bilo prodanih bolj za vzorec (njihova ofenziva se šele obeta), več pa, pohvalno, baterijskih električnih avtomobilov (250) – najmočnejši tovrstni predstavniki so imeli v pol leta po 40 do 60 registracij. Doslej najbolj znanim električnim modelom, kot so BMW i3, renault zoe, nissan leaf, se je v statistiki pridružil še električni smart forfour. Pri nas je bilo letos registriranih tudi nekaj bolj prestižnih električnih avtomobilov, še največ audijev e-tron ter po nekaj primerkov jaguarja i-pace in tesle model 3. Seveda so pričakovanja za naprej večja, posebno ker bo novembra na trgu novi zoe z bistveno večjim dosegom. Avtomobili, gnani na plin, so ostali precejšnja eksotika, skupaj jih je bilo letos prvič registriranih 70, predvsem takšnih na utekočinjeni naftni plin. To je bilo še malo manj kot lani v tem času.