Električnih avtov več, a je njihov delež v EU še zelo majhen
V Evropi namesto dizelskih lani predvsem bencinsko gnani avtomobili, Norveška izstopa iz povprečja.
Odpri galerijo
Obstajajo redke države, kjer so električni avtomobili že naredili velik bum, tudi drugod se njihov delež sicer povečuje, a so še vedno zgolj drobec v prodajnem avtomobilskem mozaiku. FOTO: Stephen Lam/Reuters
Ljubljana – Električni avtomobili v napovedih o mobilnosti v prihodnje stopajo vse bolj v ospredje, v realnem življenju pa se stvari večinoma premikajo bolj počasi. Obstajajo sicer redke države, kjer so električni avtomobili že naredili velik bum, drugod pa se njihov delež povečuje, a so še vedno zgolj drobec v prodajnem avtomobilskem mozaiku. Na trgu se dogajajo precejšnje spremembe, vendar za zdaj predvsem v razmerju med klasično gnanimi avtomobili: dizelski pogon je lani opazno izgubljal delež, bolj kot alternativa pa so se na njegov račun krepili bencinski motorji.
Če je pri električnih avtomobilih kak izstopajoč primer, je to Norveška. V tej skandinavski državi se je lani delež električnih avtomobilov znotraj prodaje vseh povečal na 31 odstotkov (skupaj hibridi na 39 odstotkov), kar je precej več kot 21 odstotkov leta 2017. Leto pred tem so jih imeli komaj 5,5 odstotka. Strma rast je povezana z dejstvom, da imajo kupci električnih avtomobilov davčne in druge ugodnosti, ki jih vozniki avtomobilov na bencinski in dizelski pogon nimajo, poleg tega je to država z eno največjih kupnih moči sploh.
A Norveška je s tako močno uveljavitvijo tega pogona v evropskem pogledu izjema, saj je drugod kljub rasti prodaje delež električno gnanih avtomobilov še vedno majhen. Celoletnih podatkov za celotno EU še ni, a podatki evropske avtomobilske panožne zveze ACEA za tretje četrtletje lani kažejo, da se je prodaja baterijskih električnih avtomobilov glede na primerljivo obdobje v letu 2017 povečala za več kot tretjino, a so imeli kljub temu znotraj celotne prodaje še vedno le dvoodstotni tržni delež. Hibridi (priključni in običajni) so imeli štiri odstotke trga, drugi alternativni pogoni, kot je plin, pa 1,5 odstotka.
Glavni premik se je lani zgodil znotraj klasičnih pogonov: na relaciji bencin–dizel. Tržni delež avtomobilov na bencinski pogon se je povečal na skoraj 58 odstotkov prodaje, kar je bilo sedem odstotnih točk več kot v tretjem kvartalu leta 2017, nasprotno se je delež dizelsko gnanih avtomobilov s 43 zmanjšal na slabih 35 odstotkov. Ta sprememba pa predvidoma ne bo ugodna za skupno emisijo ogljikovega dioksida, ki je pri bencinskih motorjih večja kot pri dizelskih.
Kaj pa Slovenija? »Do konca novembra lani je bilo v Sloveniji na novo registriranih 527 električnih osebnih vozil brez upoštevanja priključnih hibridov in hibridov. Po ocenah po naših cestah skupaj vozi več kot 1500 električnih osebnih baterijskih vozil,« nam je povedal Ignac Završnik, predsednik društva E-mobilnost Slovenija, ki je pojasnil: »Rast je eksponentna, a je skupni delež še vedno majhen.« Na slovenskem trgu, ki je lani uradno obsegal 73.000 avtomobilov, realno pa je bil zaradi enodnevnih registracij in povratnega izvoza približno 30 odstotkov manjši, so veliko glavnino še vedno predstavljali klasično gnani bencinski in dizelski avtomobili, pri čemer so tudi pri nas bencinski opazno pridobivali, dizelski pa izgubljali.
Kaj pa modeli? Kot rečeno, je tudi lani glavnina prodaje po Evropi in pri nas potekala z avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje, ne prevelikih mer. Med modeli je po naši prodajni statistiki v Slovenji na vrhu renault clio, blizu so bili Volkswagnova polo in golf, škoda octavia … Ti avtomobili so na vrhu tudi v Evropi, po približni oceni je bil volkswagen golf z nekaj manj kot pol milijona primerkov tudi lani najbolje prodajan avtomobil sploh. Je bil pa med posameznimi segmenti tudi v letu 2018 opazen trend nadaljnje rasti prodaje športnih terencev, ki so z vsemi podsegmenti skupaj presegli tretjino trga, najbolj pa se je z dodajanjem ponudbe povečevala prodaja SUV-ov oziroma križancev manjših mer.
In kateri so najbolj zanimivi alternativno gnani avtomobili? Če sodimo po podatkih ev-salesblogspot.com, je bil najbolje prodajani baterijski električni model lani v Evropi nissan leaf, skupaj z novembrom naj bi jih prodali več kot 38.000. To je bil najbolje prodajan električni avtomobil na primer na Norveškem in med tremi vodilnimi tudi pri nas: nissan leaf, BMW i3 in renault zoe so imeli v letu 2018 v Sloveniji vsi trije po nekaj več kot 100 registracij. Vendar so za leafa čakalne dobe precejšnje, pri nas, recimo, od tri do štiri mesece, še nekaj daljše pa za pred nekaj meseci predstavljeno električno hyundai kono z dosegom blizu 400 kilometrov.
Letos bo na slovenski trg pripeljalo še več alternativno gnanih novosti, proti koncu leta tudi prenovljeni renault zoe, a koliko bodo prispevale k večji prodaji električnih avtomobilov, ni mogoče predvideti, saj gre poleg težav z razmeroma dolgimi dobavami tudi za prestižne in s tem visoko cenovno postavljene izdelke, ki ne morejo biti posebej množični. Eden takšnih je tudi tesla3, ki naj bi ga letos naposled, a najprej v dražji izvedbi, začeli dobavljati v Evropo. Nanj čaka tudi nekaj Slovencev, ki so že plačali rezervacijo.
Količinski podatki o celotnem evropskem trgu v letu 2018 kažejo, da se je jeseni prodaja začela umirjati. To je povzročila uvedba ostrejših merilnih standardov za merjenje izpustov (WLTP), zaradi česar so imeli proizvajalci veliko dela in so nekateri, predvsem Volkswagen, z dobavami kupcem tudi zamujali. A trgi so v minusu tudi novembra in po prvih podatkih nekateri tudi decembra, pri čemer se postavlja vprašanje, ali gre le za težave z dobavami ali morda za splošno ohlajanje povpraševanja. Pri Automotive News Europe so zbrali tri različne analize, ki vse kažejo, da bo letošnja prodajna rast v Evropi minimalna. Rast prodaje električnih avtomobilov se bo nadaljevala, opaznejši preboj njihovega tržnega deleža pa pričakujejo v letih 2020 ali 2021, ko bodo morali avtomobilski proizvajalci doseči naslednjo opazno nižjo mejo izpustov ogljikovega dioksida, in sicer na 95 g/km.
Poleg tega naj bi bilo takrat na trgu tudi že več cenovno dostopnejših in množičnejših električnih modelov. In kdaj je mogoče pričakovati, da bo tudi v Sloveniji delež električnih vozil močnejši? »To je odvisno od tega, kdaj bodo proizvajalci povečali proizvodnjo in bo na trgu več cenovno dosegljivih modelov, morda v desetih do petnajstih letih, ko se bo zamenjal danes v Sloveniji že zelo star vozni park,« meni Ignac Završnik.
»Leta 2020 bo že večja tovrstna ponudba, leta 2022 pa bo električnih avtomobilov na voljo res že kar veliko. Takrat bo povprečni Slovenec začel razmišljati, ali je to zanj ustrezna alternativna pogonska izbira, pa seveda ob tem, kako ima doma urejeno električno napeljavo, kakšno polnilnico lahko ima«, pravi Danilo Ferjančič, direktor Porsche Slovenija in dodaja, da bodo v njihovem podjetju nekje do letošnjega poletja pripravili strategijo, kako se bodo sami pripravili na elektromobilnost.
Vas zanima vse o avtomobilih? V naši rubriki Avtomobilno najdete različne zanimivosti iz sveta avtomobilizma, teste avtomobilov in še marsikaj.
Če je pri električnih avtomobilih kak izstopajoč primer, je to Norveška. V tej skandinavski državi se je lani delež električnih avtomobilov znotraj prodaje vseh povečal na 31 odstotkov (skupaj hibridi na 39 odstotkov), kar je precej več kot 21 odstotkov leta 2017. Leto pred tem so jih imeli komaj 5,5 odstotka. Strma rast je povezana z dejstvom, da imajo kupci električnih avtomobilov davčne in druge ugodnosti, ki jih vozniki avtomobilov na bencinski in dizelski pogon nimajo, poleg tega je to država z eno največjih kupnih moči sploh.
A Norveška je s tako močno uveljavitvijo tega pogona v evropskem pogledu izjema, saj je drugod kljub rasti prodaje delež električno gnanih avtomobilov še vedno majhen. Celoletnih podatkov za celotno EU še ni, a podatki evropske avtomobilske panožne zveze ACEA za tretje četrtletje lani kažejo, da se je prodaja baterijskih električnih avtomobilov glede na primerljivo obdobje v letu 2017 povečala za več kot tretjino, a so imeli kljub temu znotraj celotne prodaje še vedno le dvoodstotni tržni delež. Hibridi (priključni in običajni) so imeli štiri odstotke trga, drugi alternativni pogoni, kot je plin, pa 1,5 odstotka.
Parkirani električni avtomobili v Oslu. Na norveškem se je lani delež električnih avtomobilov znotraj prodaje vseh povečal na 31 odstotkov. FOTO: Terje Solsvik/Reuters
Glavni premik se je lani zgodil znotraj klasičnih pogonov: na relaciji bencin–dizel. Tržni delež avtomobilov na bencinski pogon se je povečal na skoraj 58 odstotkov prodaje, kar je bilo sedem odstotnih točk več kot v tretjem kvartalu leta 2017, nasprotno se je delež dizelsko gnanih avtomobilov s 43 zmanjšal na slabih 35 odstotkov. Ta sprememba pa predvidoma ne bo ugodna za skupno emisijo ogljikovega dioksida, ki je pri bencinskih motorjih večja kot pri dizelskih.
Na Norveškem je delež električnih avtomobilov v prodaji blizu tretjine, v EU le dva odstotka. Na slovenskem trgu je sicer več alternativno gnanih novosti, a velika večina novih avtomobilov ima pri nas še vedno motor z notranjim zgorevanjem.
Električni avto doslej kupilo 1500 Slovencev
Kaj pa Slovenija? »Do konca novembra lani je bilo v Sloveniji na novo registriranih 527 električnih osebnih vozil brez upoštevanja priključnih hibridov in hibridov. Po ocenah po naših cestah skupaj vozi več kot 1500 električnih osebnih baterijskih vozil,« nam je povedal Ignac Završnik, predsednik društva E-mobilnost Slovenija, ki je pojasnil: »Rast je eksponentna, a je skupni delež še vedno majhen.« Na slovenskem trgu, ki je lani uradno obsegal 73.000 avtomobilov, realno pa je bil zaradi enodnevnih registracij in povratnega izvoza približno 30 odstotkov manjši, so veliko glavnino še vedno predstavljali klasično gnani bencinski in dizelski avtomobili, pri čemer so tudi pri nas bencinski opazno pridobivali, dizelski pa izgubljali.
Kaj pa modeli? Kot rečeno, je tudi lani glavnina prodaje po Evropi in pri nas potekala z avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje, ne prevelikih mer. Med modeli je po naši prodajni statistiki v Slovenji na vrhu renault clio, blizu so bili Volkswagnova polo in golf, škoda octavia … Ti avtomobili so na vrhu tudi v Evropi, po približni oceni je bil volkswagen golf z nekaj manj kot pol milijona primerkov tudi lani najbolje prodajan avtomobil sploh. Je bil pa med posameznimi segmenti tudi v letu 2018 opazen trend nadaljnje rasti prodaje športnih terencev, ki so z vsemi podsegmenti skupaj presegli tretjino trga, najbolj pa se je z dodajanjem ponudbe povečevala prodaja SUV-ov oziroma križancev manjših mer.
Prodaja avtomobilov v EU.
Najbolj prodajani nissan leaf, BMW i3 in renault zoe
Prodaja avtomobilov v EU.
In kateri so najbolj zanimivi alternativno gnani avtomobili? Če sodimo po podatkih ev-salesblogspot.com, je bil najbolje prodajani baterijski električni model lani v Evropi nissan leaf, skupaj z novembrom naj bi jih prodali več kot 38.000. To je bil najbolje prodajan električni avtomobil na primer na Norveškem in med tremi vodilnimi tudi pri nas: nissan leaf, BMW i3 in renault zoe so imeli v letu 2018 v Sloveniji vsi trije po nekaj več kot 100 registracij. Vendar so za leafa čakalne dobe precejšnje, pri nas, recimo, od tri do štiri mesece, še nekaj daljše pa za pred nekaj meseci predstavljeno električno hyundai kono z dosegom blizu 400 kilometrov.
Letos bo na slovenski trg pripeljalo še več alternativno gnanih novosti, proti koncu leta tudi prenovljeni renault zoe, a koliko bodo prispevale k večji prodaji električnih avtomobilov, ni mogoče predvideti, saj gre poleg težav z razmeroma dolgimi dobavami tudi za prestižne in s tem visoko cenovno postavljene izdelke, ki ne morejo biti posebej množični. Eden takšnih je tudi tesla3, ki naj bi ga letos naposled, a najprej v dražji izvedbi, začeli dobavljati v Evropo. Nanj čaka tudi nekaj Slovencev, ki so že plačali rezervacijo.
Premalo polnilnic, elektrike (še) dovolj
Število električnih vozil na svetu je preseglo tri milijone, od teh jih 1,2 milijona vozi po kitajskih cestah. Rekorderka je Norveška, kjer je bil leta 2017 vsak tretji kupljen avto električni. V Sloveniji smo doslej prodali okrog 1500 električnih vozil in strah, da bi e-mobilnost načela domači elektroenergetski sistem, je za zdaj odveč.
Norveška elektriko za e-vozila pridobiva iz obnovljivih virov: 90 odstotkov iz hidroelektrarn. Če polnimo avto v Sloveniji, pravi Uroš Salobir, direktor področja strateških inovacij v Elesu, sta iz nefosilnih goriv le dve tretjini elektrike.
Glede zagotavljanja njenih zadostnih količin na polnilnicah v prihodnje si domači strokovnjaki niso edini, pravi Salobir, a po njegovem bo s celovitim pristopom k pametnim polnilnicam mogoče brez večjih pretresov in brez »hudih investicij« razvijati e-mobilnost tudi pri nas ter uporabnike pripraviti na različne dinamične tarife: »V Elesu se borimo, da bi v okolju spodbudili znanje in sociološko sprejemljivost pametnih polnilnic. Če nam uspe ujeti val množičnega prehoda na e-mobilnost, ki naj bi se zgodil v dveh letih, ga lahko v treh do petih letih obvladamo. Če pa ga zamudimo in polnilno infrastrukturo zgradimo na napačnih temeljih, se bodo težave začele že v petih do sedmih letih.«
Skoraj štiristo javnih polnilnic kaže, da smo z njimi še vedno podhranjeni. Kar vleče, je energija, ki jo za zdaj ponujajo brezplačno; njena poraba strmo narašča: v petih letih se je povečala za 14-krat. Leta 2017 so samo na širšem območju Ljubljane po podatkih Elektra Ljubljana zabeležili dobrih 1440 uporabnikov, ki so vozila polnili več kot 10.000-krat, poraba pa je presegla 90.500 kilovatnih ur. Tako je bila trikrat večja kot leta 2016.
Polona Malovrh
Število električnih vozil na svetu je preseglo tri milijone, od teh jih 1,2 milijona vozi po kitajskih cestah. Rekorderka je Norveška, kjer je bil leta 2017 vsak tretji kupljen avto električni. V Sloveniji smo doslej prodali okrog 1500 električnih vozil in strah, da bi e-mobilnost načela domači elektroenergetski sistem, je za zdaj odveč.
Norveška elektriko za e-vozila pridobiva iz obnovljivih virov: 90 odstotkov iz hidroelektrarn. Če polnimo avto v Sloveniji, pravi Uroš Salobir, direktor področja strateških inovacij v Elesu, sta iz nefosilnih goriv le dve tretjini elektrike.
Glede zagotavljanja njenih zadostnih količin na polnilnicah v prihodnje si domači strokovnjaki niso edini, pravi Salobir, a po njegovem bo s celovitim pristopom k pametnim polnilnicam mogoče brez večjih pretresov in brez »hudih investicij« razvijati e-mobilnost tudi pri nas ter uporabnike pripraviti na različne dinamične tarife: »V Elesu se borimo, da bi v okolju spodbudili znanje in sociološko sprejemljivost pametnih polnilnic. Če nam uspe ujeti val množičnega prehoda na e-mobilnost, ki naj bi se zgodil v dveh letih, ga lahko v treh do petih letih obvladamo. Če pa ga zamudimo in polnilno infrastrukturo zgradimo na napačnih temeljih, se bodo težave začele že v petih do sedmih letih.«
Skoraj štiristo javnih polnilnic kaže, da smo z njimi še vedno podhranjeni. Kar vleče, je energija, ki jo za zdaj ponujajo brezplačno; njena poraba strmo narašča: v petih letih se je povečala za 14-krat. Leta 2017 so samo na širšem območju Ljubljane po podatkih Elektra Ljubljana zabeležili dobrih 1440 uporabnikov, ki so vozila polnili več kot 10.000-krat, poraba pa je presegla 90.500 kilovatnih ur. Tako je bila trikrat večja kot leta 2016.
Polona Malovrh
Pričakovati je minimalno rast prodaje
Količinski podatki o celotnem evropskem trgu v letu 2018 kažejo, da se je jeseni prodaja začela umirjati. To je povzročila uvedba ostrejših merilnih standardov za merjenje izpustov (WLTP), zaradi česar so imeli proizvajalci veliko dela in so nekateri, predvsem Volkswagen, z dobavami kupcem tudi zamujali. A trgi so v minusu tudi novembra in po prvih podatkih nekateri tudi decembra, pri čemer se postavlja vprašanje, ali gre le za težave z dobavami ali morda za splošno ohlajanje povpraševanja. Pri Automotive News Europe so zbrali tri različne analize, ki vse kažejo, da bo letošnja prodajna rast v Evropi minimalna. Rast prodaje električnih avtomobilov se bo nadaljevala, opaznejši preboj njihovega tržnega deleža pa pričakujejo v letih 2020 ali 2021, ko bodo morali avtomobilski proizvajalci doseči naslednjo opazno nižjo mejo izpustov ogljikovega dioksida, in sicer na 95 g/km.
Poleg tega naj bi bilo takrat na trgu tudi že več cenovno dostopnejših in množičnejših električnih modelov. In kdaj je mogoče pričakovati, da bo tudi v Sloveniji delež električnih vozil močnejši? »To je odvisno od tega, kdaj bodo proizvajalci povečali proizvodnjo in bo na trgu več cenovno dosegljivih modelov, morda v desetih do petnajstih letih, ko se bo zamenjal danes v Sloveniji že zelo star vozni park,« meni Ignac Završnik.
»Leta 2020 bo že večja tovrstna ponudba, leta 2022 pa bo električnih avtomobilov na voljo res že kar veliko. Takrat bo povprečni Slovenec začel razmišljati, ali je to zanj ustrezna alternativna pogonska izbira, pa seveda ob tem, kako ima doma urejeno električno napeljavo, kakšno polnilnico lahko ima«, pravi Danilo Ferjančič, direktor Porsche Slovenija in dodaja, da bodo v njihovem podjetju nekje do letošnjega poletja pripravili strategijo, kako se bodo sami pripravili na elektromobilnost.
