Elektrika osvaja kolesarski trg

Vse več različnih tipov električnih koles. Cestna kolesa s kolutnimi zavorami.

Objavljeno
06. maj 2018 17.00
Posodobljeno
06. maj 2018 17.32
Zanimanje za električna kolesa narašča v različnih segmentih. FOTO: Eurobike
Gašper Boncelj
Gašper Boncelj
Povsem natančne številke je težko dobiti, a po podatkih Eurostata se v Sloveniji na leto proda 60 do 70 tisoč koles. Na trgu je veliko različnih (pod)kategorij, eden najmočnejših trendov pa so zdaj tudi pri nas električna kolesa.

Seveda električna kolesa po obsegu prodaje ne dosegajo najbolj množičnih kategorij, a je vseeno povečanje njihove prodaje in ne nazadnje ponudbe v kolesarskih trgovinah več kot opazno. Po zelo počasnih začetkih v prejšnjih letih povpraševanje raste, lani jih je bilo prodanih okoli 1500. To se morda ne sliši dosti, a je treba vedeti, da količkaj kakovostno električno kolo ni poceni. Se pa v tem kolesarskem segmentu pričakuje največja rast. Kakor pravi Maja Virnik, izvršna direktorica družbe Proloco Trade, d. o. o., ki zastopa različne znamk koles in kolesarske opreme, bi se utegnila prodaja elek­tričnih koles pri nas povečevati celo po 50 odstotkov na leto, s tem da niso več priljubljena le električna trekinška kolesa, temveč vse bolj tudi gorski modeli.

»Elektrika je pri kolesih glavna stvar, brez tega segmenta bi kolesarski trg stagniral,« meni Matjaž Debelak, direktor podjetja Vizija Sport, ki prav tako zastopa različne znamke s področja kolesarstva. »A kupci danes točno vedo, kaj hočejo. Ali bodo imeli električno gorsko, trekinško ali mestno kolo. Slednja postajajo zanimiva za izposojo v mestih, ki se zapirajo za promet,« ugotavlja Debelak.
 

Kakšne so še značilnosti slovenskega kolesarskega trga?


S prodajo električnih koles v okviru hišne znamke S Bikes so zadovoljni tudi pri podjetju Špan, kjer se že nekaj let ukvarjajo s kolesarstvom. Kakor pravi njihov tiskovni predstavnik Anej Ferko, imajo po začetkih pred tremi leti, ko so pri kitajskem partnerju naročili prvo povsem po njihovih željah zasnovano in opremljeno električno kolo, v ponudbi že pet modelov, tisti prvi, ki je zložljiv, pa je še vedno najbolje prodajan.

Tako lahko rečemo, da tudi pri nas, s sicer nižjega izhodišča, sledimo zahodnoevropskem trendu, ki traja že kar nekaj let. Za občutek, v Nemčiji so lani po podatkih združenja Zweirad-Industrie-Verband prodali kar 720 tisoč (!) najrazličnejših električnih koles, za petino več kot v letu 2016, potem ko je bila rast zelo močna tudi v vseh prejšnjih letih.

Kakšne so še značilnosti slovenskega kolesarskega trga? »Menim, da se pri nas še vedno opazi neka dvojnost: velika večina koles se še vedno proda v veleprodaji, to so cenovno najbolj ugodni izdelki. Na drugi strani pa imamo stranke, ki so za cestno specialko najvišjega razreda pripravljene plačate več, kot stane kakšen avtomobil,« pravi Ferko.

Če pustimo cenovne umestitve ob strani, verjetno drži, da se v večini segmentov kolesarskega trga, tako kot pri vseh potrošnih izdelkih, vsako leto pojavljajo manjše ali večje izboljšave obstoječega, tudi nekatere (pre)usmeritve. Električna kolesa imajo na primer boljše motorje, elektroniko in druge komponente. Pri gorskih kolesih je še naprej zaznaven trend v smeri koles z večjimi, 29-palčnimi obročniki. Kakor pravi Maja Virnik, ta velikost prevladuje pri gorskih kolesih za kros in gorskih kolesih, ki imajo samo sprednje vzmetenje. Manjša mera 27,5 palca se ohranja pri kolesih, kjer je uporabnikom pomemben (zahtevnejši) spust, ali pri modelih za nižjerasle. Je pa tudi pri kolesih za spust na tekmovanjih že mogoče videti večje obročnike. Ta trend se včasih opazi tudi v drugi smeri, namreč, da se gorska kolesa, ki so lahko z bolj gladkimi plašči tudi precej hitra, kupujejo namesto trekinških koles, ki so pri nas že dolga leta daleč najbolj množična kolesarska kategorija. Seveda se tudi pri teh uvajajo izboljšave, največkrat pri ergonomiji, boljših sedežih, ročajih, a vendarle gre bolj za evolucijo kot kaj prelomnega.


Tudi pri gorskih kolesih so mogoči širši ali zelo široki plašči


Pri cestnih kolesih, po domače specialkah, je mednarodna kolesarska zveza UCI zdaj končno dovolila uporabo kolutnih zavor tudi na največjih tekmovanjih, kar pomeni, da se ta rešitev vse bolj širi na izdelke, ki se kupujejo za rekreacijo. Je pa tudi v tem segmentu mogoča električna pomoč, sicer z manj zmogljivimi motorji. Ob tem omenimo še kak­šno posebnost, kot je ciklokros makedamkanje (angl. gravel), pri katerem gre za »specialke« s širšimi cestnimi gumami. Tudi pri gorskih kolesih so mogoči širši ali zelo široki plašči, čeravno se zdi, da bodo predvsem slednji, t. i. debeluhi ali fat bike kolesa, ostali drobna niša; prav tako so gorska kolesa lahko opremljena z elektronskim prestavljanjem različnih proizvajalcev. Bolj ali manj novih, recimo zanimivih drobnarij je še več, na primer bike packing, kakor se reče pritrjevanju manjših kosov prtljage pod krmilo, pod sedež, pod zgornjo cev okvirja; tu so rešitve za zaščito plaščev brez zračnice, všečni in preprosti blatniki za gorska kolesa, ki jih v hipu nataknemo ali staknemo …