Hibridi so zgolj podaljševanje napačnega pristopa

Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Ignac Završnik, predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija.

Objavljeno
19. maj 2019 15.00
Posodobljeno
19. maj 2019 15.00
Ignac Završnik, predsednik društva predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija.
Foto: osebni arhiv
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kakršne imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Ignac Završnik, predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija.


Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?


Leta 1987, moja prva pa je bila zastava yugo koral 45.


Potem so se zvrstili …


Saab 96 in saab 900 ...


Danes vozite kateri avto? In zakaj?


Nissan leaf II, 40 kWh. Že pred tem se je zelo dobro obnesel najbolje prodajani serijski električni avto na svetu v svojem obdobju, nissan leaf I, 24 kWh, zato odločitev ni bila težka. V trenutku, ko je bil čas za menjavo, je bila to prepričljivo najboljša izbira. Danes pa je ponudba že toliko večja, da lahko marsikdo najde električni avto po svojem okusu.


Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?


Zgolj električni pogon je prihodnost – čeravno so spodbude v nekaterih okoljih manjše, se povsod spontano, evolucijsko in »od spodaj«, pri uporabnikih, hitro uveljavlja. Zlasti zgovorno je, da tisti, ki se odločijo za električno vozilo, to storijo iz vrste različnih razlogov. Dizelski motorji, sploh v osebnih vozilih, nimajo prihodnosti. Pa naj gre za okoljski, ekonomski, zmogljivostni ali čisto tehnični vidik.


Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?


Kot sem že rekel, zgolj električni pogon je prihodnost. Hibridi so sicer zanimiv poskus združiti vse najboljše v enem, a so zgolj podaljševanje napačnega pristopa pri reševanju prometa in zelo nesmotrni – visoka cena nabave in še stroški vzdrževanja dveh različnih pogonov.


Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?


Do okolja prijazno vozilo s čim manjšimi izpusti. Potreba po velikem dosegu ali zalogi je nesmotrna, ni trajnostno naravnana in predstavlja zgolj zakoreninjeno miselnost oziroma navado, ki pa nas tako ekonomsko kot okoljsko zelo veliko stane in bo, če se ne spremeni, naše potomce še več.


Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?


Električnega. Če odmislimo, da je treba najti rešitve za večje število vozil, predvsem za stanovalce v stanovanjskih zgradbah, so edine pomanjkljivosti električnih vozil v predsodkih posameznikov. Z malo prožnosti pri načrtovanju uporabe – kar je nujen in ključen element prehoda na trajnostno mobilnost – pri današnji ponudbi že ni več skrbi glede dosega, tako da na tehtnici ostanejo zgolj številne prednosti električnih vozil: bolj zanesljivo delovanje, lažje vzdrževanje, preprostejša zasnova, večje možnosti elektronskega upravljanja, boljši pospeški, večja ekonomičnost, udobnejša vožnja, nižja cena lastništva, boljši odnos do okolja – tako s takojšnjim učinkom kot z dodatnim potencialom za prihodnost.


Uporabljate javni prevoz?


Da, uporabljam, vedno, kjer in kadar se mi zdi to smotrno oziroma uporaba osebnega prevoza nima neke prednosti.


Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?


Občasno za rekreacijo in dnevne potrebe.


Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?


Se ne spomnim. Recimo pred dvema letoma.


Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?


Številne pomanjkljivosti so in čutimo jih vsi tako rekoč vsak dan. Predvsem pogrešam učinkovit javni prevoz s poudarkom na trajnostnem prometu. V železniškem prometu potrebujemo hitrejše železnice in preusmeritev tranzitnega tovornega prometa z avtocest na železnice. Lep primer, kaj vse je mogoče že danes, je kitajsko mesto Shenzhen s svojimi električnimi avtobusi. Čim hitrejši prehod na električno gnana vozila, souporaba vozil, racionalizacija prevozov, sprememba miselnosti oziroma navad v smeri trajnostnega razvoja so prav tako nujni, sicer bodo težave kmalu neobvladljive.