Jutranja megla in odpadajoče listje – recept za spolzko cesto

Jesenska vožnja: Krajši dnevi prinašajo za voznike različne pasti

Objavljeno
19. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
19. oktober 2019 06.00
Odpadajoče listje, mokra cesta in nasprotna nizka svetloba so nekatere od nevarnosti jesenske vožnje.
Foto Gašper Boncelj
Nismo še sredi novembra, ko je zadnji čas za menjavo letnih pnevmatik za zimske, vendar ceste, po katerih vozimo, sredi jeseni marsikdaj nimajo več takšnih lastnosti kot poleti. Krajši dnevi in vsaj deloma nižje temperature lahko skrivajo za voznike marsikakšno past, na katero je treba biti pozoren, da se ne zgodi nesreča.


»To je obdobje, ko je vreme zelo spremenljivo: čez dan so temperature lahko še vedno precej visoke, jutra pa so že hladnejša, zato so vozne razmere precej raznolike. Na bolj prometnih cestah so še dokaj ugodne, na stranskih, kjer je vozil manj, pa je zgodaj zjutraj in zvečer vlažno, posebno na osojnih legah in na podvozih; tam se že lahko zgodi, da je oprijem pnevmatik slabši. Na ravnini to voznikom morda še ne bo povzročalo večjih težav, v ovinkih pa je lahko problematično, zato je nujno prilagajati hitrost,« pravi Brane Legan, izkušen inštruktor vožnje v centru varne vožnje AMZS na Vranskem.


Nizka svetloba


»Zato je zelo pomembno prepoznavanje voznih razmer – če se spreminja barva cestišča, je treba biti posebej pozoren,« poudarja Legan. Pri tem opozarja na meglo ter na težavo zaradi nizkega jutranjega in večernega sonca, kar lahko pomeni večjo bleščavost – takšna svetloba voznika tudi zaslepi. »Ker bo imela večina voznikov letne pnevmatike tja do roka menjave za zimske, ki je sredi novembra, je treba še toliko bolj paziti, saj se vreme že utegne poslabšati, v višjih legah nas lahko preseneti sneg.

Pomembne so izkušnje voznikov, da vedo oziroma opazujejo, kje vozijo, in da skušajo predvideti različne situacije ter temu ustrezno prilagodijo vožnjo.« Pri temperaturi pod sedmimi stopinjami Celzija ima letna pnevmatika že slabše lastnosti, in če je poleg tega že obrabljena, torej z manjšim profilom, še prej pride do zdrsa, pojasnjuje sogovornik. Tako je treba pravočasno zmanjšati hitrosti in biti previden.

Po mokrem na avtocesti
So na drugačne vozne razmere v jesenskem času pozorni tudi upravljavci avtocest? Kot so nam povedali na Darsu, v njihovih regionalnih nadzornih centrih, ki so pristojni za nadzor in vodenje prometa po naših avtocestah in hitrih cestah, ravnajo skladno z internimi smernicami SNVP (sistema nadzora in vodenja prometa po avtocestah in hitrih cestah) in omejitve postavljajo glede na predlog programa, ki dobi podatke z vremenske postaje. Kadar je podlaga suha (oznaka M0) ali vlažna (M1), ni omejitev, kadar je mokra (M2), omejijo dovoljeno hitrost na 100 km/h, če je zelo mokra (M3), na 80 km/h, in če je zalita (M4), na 60 km/h. V zadnjih treh primerih poleg prikaza omejitve na panojih prižgejo tudi opozorilo za spolzko vozišče.


Dodaja, da morajo biti steklene površine dobro očiščene, da imamo dober pregled. Skoraj odveč je poudariti, ali pač ne, da morajo dobro delati brisalci, če pa imamo v posodi namesto običajne že zdaj tekočino za pranje stekla za nižje temperature, tudi ne more škodovati.

Po podatkih agencije z varnost v prometu (AVP) je bilo v obdobju 2014–2018 v septembru in oktobru več prometnih nesreč kot povprečno na mesec v celem letu. Delež prometnih nesreč, ki se zgodijo na mokrem vozišču, je v teh mesecih večji, čeprav je to odvisno od vremenskih razmer. Po njihovih podatkih je tako še posebej izstopal september leta 2017, ko je bilo tovrstnih res veliko.

image
Nesreče na mokri cesti Foto Avp


Tudi na AVP tako kot na policiji poudarjajo, da se v tem času že pojavlja megla, zato je treba voziti temu primerno – s prilagojeno hitrostjo in na ustrezni varnostni razdalji. Ta razdalja naj bo tolikšna, da bomo lahko vedno pravočasno ustavili, tudi če bomo za trenutek odvrnili pozornost od dogajanja na cesti. V megli ne uporabljamo dolgih žarometov, saj bi zaradi odboja svetlobe videli še manj, v gosti megli tako rekoč nič. Meglenke uporabljamo, če je vidljivost manjša od 50 metrov. Zadnjih meglenk niti v takšnih razmerah ne vključimo, če bi z njimi slepili voznika za sabo, na primer, če vozimo v koloni. Prednje meglenke so učinkovitejše ponoči, zadnje pa podnevi. Pri takšni vidljivosti je največja dovoljena hitrost 50 km/h.

17
odstotkov prometnih nesreč v lanskem oktobru se je zgodilo na mokrem vozišču


Na agenciji za varnost prometa še dodajajo, da s spremljanjem dogajanja za sabo v vzvratnem ogledalu, postopnim zmanjševanjem hitrosti in signaliziranjem z zavornimi lučmi, preden bistveno upočasnimo vožnjo, lahko zmanjšamo možnost naleta v naše vozilo. Ne nagibamo se naprej proti vetrobranskemu steklu, da bi bolje videli. Večkrat to sicer storimo podzavestno, vendar s tem le tvegamo dodatne poškodbe, če bi se zgodila nesreča.


Paziti na pešce


Kot opozarjajo na policiji, se v tem delu leta dan krajša, zato je potrebna previdnost tudi do šibkejših udeležencev v cestnem prometu, ki so pogosto neosvetljeni in v temnih oblačilih. Na AVP dodajajo, da morajo biti vozniki pri vožnji še posebej pozorni na desni rob vozišča, pri tem pa kolikor je mogoče uporabljajo dolge žaromete (seveda ne v megli), da osvetlijo vozišče pred sabo na daljši razdalji, pod pogojem, da z žarometi ne motijo nasproti vozečih voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu.
S slabim vremenom postajajo ceste spolzke tudi zaradi odpadlega listja, prav tako lahko na izpostavljenih delih pri nizkih temperaturah nastane poledica. Zaradi mokrega listja na cesti se močno poslabša oprijem pnevmatike z voziščem in s tem se podaljša zavorna pot vozila. Jeseni so ceste pogosto onesnažene še z zemljo zaradi spravila poljščin, kar zlasti v dežju poslabša oprijem pnevmatik z voziščem, podobno kot pri poledici.