Kaj ima kosilo z varnostjo motorista?

Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na vožnjo z motociklom, je tudi počutje motorista.

Objavljeno
24. avgust 2019 13.00
Posodobljeno
24. avgust 2019 13.00
Varne vožnje motocikla si brez ustreznega znanja in veščin ne moremo predstavljati. FOTO: arhiv Honde
Tehnično brezhiben motocikel in ustrezna zaščitna oprema sta temelj varne vožnje na dveh kolesih. Dobrodošlo je tudi, da nam motocikel ustreza z vidika ergonomije, kar pa ni vedno preprosto doseči. Namreč v primerjavi z avtomobilom, v katerem lahko po mili volji spreminjamo oddaljenost sedeža od volana, njegov naklon, globino in višino volanskega obroča, motocikel še zdaleč ne omogoča toliko prilagoditev.

Le redki motocikli omogočajo dvostopenjsko nastavitev višine sedeža. Za druge prilagoditve (položaj krmila, višine motocikla, položaj stopalk) so običajno potrebni obiski mojstrov in nakup dodatne opreme.

Seveda si varne vožnje brez ustreznega motorističnega znanja in veščin tudi ne moremo predstavljati in prav tu je pri vseh motoristih še veliko prostora za napredek. Udeležba na tečajih varne vožnje različnih stopenj, na katerih pridobimo novo znanje in izkušnje, je brez dvoma dobra naložba v svojo svetlo motoristično prihodnost. Na varno vožnjo pa seveda še kako vpliva naša psihofizična pripravljenost, na kar mnogi niti ne pomislijo. Prav zdravju in dobremu počutju na motociklu posvečamo premalo pozornosti, zato smo različne strokovnjake povprašali, kako izboljšati počutje na motociklu.

image
Zdravju in dobremu počutju na motociklu posvečamo premalo pozornosti. FOTO: arhiv BMW


Kritični popoldnevi


Strokovnjak za prometne nesreče motoristov z Javne agencije za varnost v prometu Robert Sušanj, tudi sam motorist z več kot 30-letnim stažem, podrobno analizira prometne nesreče, v katerih so udeleženi motoristi. Ugotavlja, da žrtve nesreč še zdaleč niso le divjaki, ampak čisto običajni motoristi, ki spoštujejo prometne predpise, a se v kritični situaciji niso znali pravilno odzvati.

Zanimivo dejstvo je, da se večina nezgod zgodi popoldne, po daljši vožnji. »Dopoldne smo osredotočeni, pozorni, pazimo na svoj sedežni položaj. Popoldne pa smo bolj sproščeni, kar nam daje lažni občutek, da nam gre vse kot po maslu, da se nam nič ne more zgoditi, da obvladamo motor. Svoje prispeva tudi kosilo,« pravi Sušanj.

image
FOTO: Blaž Kondža


Pasti motoristovega obroka


Kaj pa ima kosilo z varnostjo motorista? Gotovo ste že opazili, da po obroku, še posebno če je bil obilen, pogosto postanete nenormalno utrujeni. Kakor pojasni strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš iz Befita, je razlogov za utrujenost lahko več.

»Eden najbolj poznanih je dvig in nato hiter padec krvnega sladkorja po obroku z visokim glikemičnim indeksom (ta nam pove, kako zaužitje določenega živila vpliva na dvig sladkorja v krvi oziroma kako hitro to živilo spodbudi trebušno slinavko, da začne izločati inzulin, op. p.),« pojasnjuje sogovornica in nadaljuje: »Inzulin je hormon, ki se začne izločati, ko se koncentracija glukoze v krvi poviša. Njegova naloga je nižanje koncentracije sladkorja v krvi, saj telo teži h konstantni (normalni) ravni krvnega sladkorja. Višja ko je na začetku povišana vrednost sladkorja v krvi, večji je nato padec. Zaradi takega nenadnega znižanja ravni sladkorja v krvi telo doživi šok: tako smo kljub zaužitemu obroku brez energije (utrujeni), po navadi se pojavi tudi neustavljiva želja po hrani.«

  • Zaradi nenadnega znižanja ravni sladkorja v krvi telo doživi šok.
  • Razlog za utrujenost po obroku se lahko skriva v pojavu alkalna plima.
  • Pomembno je, da ni vsa teža na rokah, ampak tudi na stopalkah.


Pojav alkalne plime


Razlog za utrujenost po obroku se po besedah Cepuševe lahko skriva še v manj znanem pojavu, ki mu pravimo alkalna plima. Sogovornica nam mehanizem, ki je povezan z delovanjem želodca, natančno razloži. Če poenostavimo, začnejo želodčne celice ob zaužitju obroka proizvajati klorovodikovo kislino, ki nastane v sklopu določenih reakcij. Med temi reakcijami se v kri izloča bikarbonatni ion, kar povzroči, da je kri, ki zapušča želodec, bolj alkalna kot kri, ki vstopa. »Alkalna plima, ki zaradi tega nastane, pa se nevtralizira z izločanjem vodikovega protona (H+) v krvi, medtem ko se bikarbonat izloča v trebušno slinavko. Plima traja, vse dokler se kislina iz absorbirane hrane v tankem črevesju ne združi z bikarbonatom, ki je bil proizveden, ko je bila hrana še v želodcu. Alkalna plima po obroku zato normalno traja dve uri in povzroča utrujenost,« razloži strokovnjakinja.

»Pri izbiri motocikla upoštevajte njegovo velikost in težo, predvsem pa ga pred nakupom preizkusite.«

Tomaž Randl, dr. med.

 

Po 25. letu gre navzdol


S starostjo se naši refleksi upočasnjujejo. Kakor pravi travmatolog Tomaž Randl, dr. med., iz z ljubljanskega kliničnega centra, se ta proces začne pri 25 letih, njegov potek pa je zelo odvisen od posameznika. Zdravnik pojasni, da so izkušnje tiste, ki motoristom kompenzirajo čedalje počasnejši reakcijski čas. »Vsekakor je za vožnjo zelo pomembna naša psihofizična pripravljenost. Zato se na motocikel nikoli ne odpravite utrujeni ali morda razdraženi od napornega službenega dne,« poudari sogovornik.

image
Tudi vožnja z motorjem zahteva ustrezno telesno pripravljenost. FOTO: Gašper Simčič
Vadba za motoriste

Vožnja motorja je v svojem bistvu športna aktivnost. Kako se nanjo pripravimo, svetuje osebni trener Gašper Simčič iz Feniks studia: »Priporočam, da si ogrejete telo in razmigate sklepe, preden prvič v dnevu sedete na motocikel. Prav tako bi priporočal raztezne vaje po vožnji oziroma ob postankih med večurno vožnjo.«

Simčič priporoča vajo rotacija trupa stoje, ki jo izvedemo tako: Stojite v širini ramen, pokrčeni koleni (da ste stabilni). Nagnete se naprej (iz medenice, z ravnim trupom), roki iztegnete pred prsmi proti tlom. Globoko vdihnite in z izdihom potujete z eno roko proti nebu. Pogled sledi roki. Druga roka ostane na mestu, kakor tudi noge in trup. Ponovite na obe strani po petkrat, poskusite potovati z roko vedno višje, dokler ne pridejo prsti roke direktno navzgor proti nebu.


Ergonomija na motociklu


Kateri motocikel pa je najbolj ergonomski? Kirurg Randl pravi, da stroka priporoča motocikle, pri katerih so ramena, medenica in gležnji v isti ravnini, roke na krmilu pa so v komolcih rahlo pokrčene. »Pri izbiri motocikla upoštevajte njegovo velikost in težo, predvsem pa ga pred nakupom preizkusite,« svetuje travmatolog in nadaljuje: »Dolgotrajna vožnja seveda lahko povzroči bolečine, najpogosteje v vratu, ledvenem delu. Ko začutimo bolečino, ustavimo na primernem mestu in naredimo raztezne vaje, predvsem vratu in ledvenega dela.«

Po njegovih besedah je mravljinčenje v zapestjih posledica drže, pri kateri večino naše teže nosijo roke. V takšnem primeru pomaga, da se na motociklu dvignemo in tako omogočimo, da nas veter drži pokonci. Pomembno je tudi, da ni vsa teža na rokah, ampak tudi na stopalkah. Travmatolog pojasni še, da tudi (pre)trdo nastavljeno blaženje motocikla po navadi povzroča bolečine, ker smo med vožnjo bolj napeti. Priporoča še, da smo pozorni pri izbiri čelade – ta naj bo čim lažja in čim bolj aerodinamična. Tudi njo pred nakupom preizkusimo.