Kaj nas moti v avtomobilih?
Moderni avtomobili razvajajo s številnimi novotarijami, le na precej običajne potrebe občasno pozabljajo.
Odpri galerijo
Premalo uporaben večfunkcijski zaslon. Foto Gregor Pucelj
Redoljubnost, s katero nas presenečajo avtomobilski oblikovalci, se pogosto prepira z realnostjo. Lep primer so sredinske konzole, ki jih v marsikaterem avtomobilu zavzemajo različni pripomočki za ukazovanje elektronskim napravam. Zmanjka pa prostora, kamor bi odložili mobilni telefon, ključe in denarnico.
Da bi vse pripomočke pospravili v sredinski komolčni naslon, če ga avtomobil premore, je precej nerazumno. V odlagališčih za osvežilne napitke zato najdemo marsikaj drugega, le plastenk in pločevink ne. Podobno znajo življenje greniti težko dosegljivi USB-priključki, prek katerih lahko preprosto polnimo mobilni telefon oziroma povezujemo različne naprave z avtomobilskim informacijsko-zabavnim sistemom. Primerov, ko so USB-priključki nameščeni v najbolj odročne dele avtomobilov, recimo sovoznikov predal ali kar »tam nekje zadaj«, ni malo.
Nastavljanje različnih naprav, klicanje po telefonu in pošiljanje besedilnih sporočil z govornimi ukazi se zdi čudovita ideja. A kaj, ko v praksi večinoma ne deluje najbolje. Tudi informacijsko-zabavni sistemi so marsikdaj nočna mora. Potem so tu še navigacijski sistemi in bluetooth povezave, ki jim lahko ukazujemo le ob stoječem avtomobilu – takoj ko spelje, pa nam odrečejo poslušnost.
Enako velja za funkcije, ki se pri mirujočem avtomobilu začnejo izvajati, ko se ta premakne za nekaj centimetrov, pa jih ne moremo več ustaviti. Izvrstna pogruntavščina so tudi kamere za enostavnejšo in varnejšo vzvratno vožnjo, ki nam prihranijo lomljenje vratu in napenjanje oči med gledanjem skozi zadnje steklo in v stranski ogledali. Le da ima večina kamer za vzvratno vožnjo slabo ločljivost in majhen zaslon! Še bolj neuporabne postanejo v meglenem in deževnem vremenu, saj njihove leče večinoma prekrije nesnaga. Žal se to dogaja tudi pri marsikaterem avtomobilu, za katerega je treba plačati šestmestni znesek.
Če spadamo v kategorijo povprečno visokih in širokih, se večinoma usedemo v avtomobil, pripnemo z varnostnim pasom in odpeljemo. Slabše se nam piše, če izstopamo iz povprečja. Prav zato poznamo po višini in globini nastavljive volanske obroče, ki so pri nekaterih znamkah že dolgo serijski. Žal obstajajo na svetu še vedno izjeme, v katerih zaradi slabo nastavljivega volanskega obroča in sedeža spodobno sedijo le »povprečni«.
Podobno velja za ročice samodejnih menjalnikov, pri katerih oblikovalska ustvarjalnost hitro povzroči kakšno zagato. Pri klasičnih samodejnih menjalnikih pomaknemo ročico v položaj za vzvratno vožnjo ali vožnjo naprej in je opravljeno. Podobno velja za nekatere, a še zdaleč ne vse moderne interpretacije prestavnih ročic v obliki majhnih vzvodov ob volanu ali vrtljivih gumbov. Nekatere rešitve so precej čudaške in nas vedno znova begajo, kam naj pomaknemo ročico ali gumb oziroma kako naj nanj pritisnemo, da se bo avtomobil začel pomikati naprej ali nazaj.
Opozorilni sistemi so super zadeva, če delujejo, kakor obljubljajo reklame. A je njihovo delovanje žal pogosto precej naporno. Nekateri kričijo kot srake! Med tiste, ki najbolj nekulturno obremenjujejo naše živčne končiče, štejejo parkirni sistemi in naprave za uporabo varnostnega pasu. Najdejo se primeri, nad katerimi so lahko navdušeni kvečjemu pisci avtomobilske zakonodaje.
Da bi vse pripomočke pospravili v sredinski komolčni naslon, če ga avtomobil premore, je precej nerazumno. V odlagališčih za osvežilne napitke zato najdemo marsikaj drugega, le plastenk in pločevink ne. Podobno znajo življenje greniti težko dosegljivi USB-priključki, prek katerih lahko preprosto polnimo mobilni telefon oziroma povezujemo različne naprave z avtomobilskim informacijsko-zabavnim sistemom. Primerov, ko so USB-priključki nameščeni v najbolj odročne dele avtomobilov, recimo sovoznikov predal ali kar »tam nekje zadaj«, ni malo.
- Življenje znajo greniti težko dosegljivi USB-priključki.
- Večina kamer za vzvratno vožnjo ima slabo ločljivost in majhen zaslon.
- Opozorilni sistemi so super, če delujejo, kakor obljubljajo reklame.
Kaotičnost informacij
Nastavljanje različnih naprav, klicanje po telefonu in pošiljanje besedilnih sporočil z govornimi ukazi se zdi čudovita ideja. A kaj, ko v praksi večinoma ne deluje najbolje. Tudi informacijsko-zabavni sistemi so marsikdaj nočna mora. Potem so tu še navigacijski sistemi in bluetooth povezave, ki jim lahko ukazujemo le ob stoječem avtomobilu – takoj ko spelje, pa nam odrečejo poslušnost.
Nerodna prestavna ročica. Foto Gašper Boncelj
Enako velja za funkcije, ki se pri mirujočem avtomobilu začnejo izvajati, ko se ta premakne za nekaj centimetrov, pa jih ne moremo več ustaviti. Izvrstna pogruntavščina so tudi kamere za enostavnejšo in varnejšo vzvratno vožnjo, ki nam prihranijo lomljenje vratu in napenjanje oči med gledanjem skozi zadnje steklo in v stranski ogledali. Le da ima večina kamer za vzvratno vožnjo slabo ločljivost in majhen zaslon! Še bolj neuporabne postanejo v meglenem in deževnem vremenu, saj njihove leče večinoma prekrije nesnaga. Žal se to dogaja tudi pri marsikaterem avtomobilu, za katerega je treba plačati šestmestni znesek.
Ergonomski spodrsljaji
Če spadamo v kategorijo povprečno visokih in širokih, se večinoma usedemo v avtomobil, pripnemo z varnostnim pasom in odpeljemo. Slabše se nam piše, če izstopamo iz povprečja. Prav zato poznamo po višini in globini nastavljive volanske obroče, ki so pri nekaterih znamkah že dolgo serijski. Žal obstajajo na svetu še vedno izjeme, v katerih zaradi slabo nastavljivega volanskega obroča in sedeža spodobno sedijo le »povprečni«.
Vtičnica za USB, ki ni najbolj priročna. Foto Shutterstock
Podobno velja za ročice samodejnih menjalnikov, pri katerih oblikovalska ustvarjalnost hitro povzroči kakšno zagato. Pri klasičnih samodejnih menjalnikih pomaknemo ročico v položaj za vzvratno vožnjo ali vožnjo naprej in je opravljeno. Podobno velja za nekatere, a še zdaleč ne vse moderne interpretacije prestavnih ročic v obliki majhnih vzvodov ob volanu ali vrtljivih gumbov. Nekatere rešitve so precej čudaške in nas vedno znova begajo, kam naj pomaknemo ročico ali gumb oziroma kako naj nanj pritisnemo, da se bo avtomobil začel pomikati naprej ali nazaj.
Akustična mora
Opozorilni sistemi so super zadeva, če delujejo, kakor obljubljajo reklame. A je njihovo delovanje žal pogosto precej naporno. Nekateri kričijo kot srake! Med tiste, ki najbolj nekulturno obremenjujejo naše živčne končiče, štejejo parkirni sistemi in naprave za uporabo varnostnega pasu. Najdejo se primeri, nad katerimi so lahko navdušeni kvečjemu pisci avtomobilske zakonodaje.
