Kaj pomeni oktobrski padec?
Slovenski avtomobilski trg: Po obdobju rasti dva meseca v rdečem. Mali SUV-i rastejo naprej. Dizelski delež (še) 30 odstotkov
Odpri galerijo
Prodaja avtomobilov se je v Sloveniji oktobra drugi mesec zapored opazno zmanjšala.
Foto Jože Suhadolnik
V prejšnjem mesecu se je prodaja avtomobilov v Sloveniji drugič zapored opazno zmanjšala. Če je bil septembrski minus vsekakor posledica uvedbe novega merilnega postopka, zaradi katerega je bilo kar nekaj dobav prestavljenih, pa se lahko vprašamo, kaj pomeni oktobrski padec. Je tudi ta posledica dejstva, da so imeli nekateri proizvajalci daljša ozka grla z opravljanjem novih meritev in zato tudi dobavami ali pa se morda umirja samo povpraševanje po avtomobilih?
Kakor nam je dejal Marko Škriba, direktor znamke Volkswagen pri podjetju Porsche Slovenija, je bilo zadnje tri mesece na trgu precej nihanj, skokov in padcev, ki so večinoma povezani z uvedbo novega merilnega cikla WLTP in dobavami avtomobilov. Poudarja, da je treba pogledati letno raven in petodstotno rast, ter dodaja, da je zanimanje fizičnih strank vse leto dobro. Avgusta je bilo nadpovprečno veliko registracij novih avtomobilov, saj jih je bilo še mogoče prodajati po prejšnjih homologacijah in so nekatere tudi malce tržno potisnili proti kupcem, od septembra pač ne več.
Nekateri avtomobilski modeli so bili naročeni v proizvodnjo šele ob koncu avgusta. Tako je prodaja po avgustovski 25-odstotni rasti septembra upadla za sedem odstotkov, prejšnji mesec pa še za 14. Skupno je bilo letos na novo registriranih približno 64 tisoč avtomobilov, kar je, kot rečeno, za dobrih pet odstotkov več kot lani v desetih mesecih. Da bi dobili približno realne podatke o prodaji, pa moramo kot vedno od te številke odšteti vsaj 20 odstotkov, saj gre toliko vozil po registraciji še novih naprej v izvoz.
Sicer pa je pri znamkah tako, da sta precej daleč pred vsemi še naprej Volkswagen in Renault, ki skupaj zavzemata skoraj tretjino trga (16- in 14-odstotni delež), zelo močna je na tretjem mestu še Škoda, ki ima devet odstotkov trga. Med posameznimi tržnimi segmenti je bil tako kot že prejšnje mesece tudi v oktobru najbolj opazen velik skok prodaje manjših športnih terencev in križancev, med katerimi je največ novosti in so kot kategorija tudi močno pridobili tržni delež. Zdi se, da jim je to najbolj uspelo na račun nižjega srednjega ali po domače golfovega razreda, malce še tudi na račun odhajajočih manjših enoprostorcev. SUV-modeli na trg še kar prihajajo, po svoje je povedno, da so tudi nekateri dolgo pričakovani električni novinci, ki prvič omogočajo večji doseg, športni terenci srednjih ali celo večjih mer.
Delež avtomobilov z dizelskim pogonom se je pričakovano že prej zmanjšal, v zadnjih treh mesecih se vrti okoli 30 odstotkov. Na njihov račun so pridobili predvsem bencinski avtomobili, njihov delež je zdaj dve tretjini. Statistika meri, da je bilo prejšnji mesec na novo registriranih 206 električnih in hibridnih vozil; pri njih upošteva tudi klasične hibride, ki so z močno navzočnostjo Toyote predstavljali velik delež znotraj te številke, precej manj je bilo priključnih hibridov in baterijskih električnih vozil. Zelo malo pa je v zadnjem obdobju prodanih novih avtomobilov, ki so prirejeni za pogon na plin, v povprečju manj kot 10 na mesec.
Kakor nam je dejal Marko Škriba, direktor znamke Volkswagen pri podjetju Porsche Slovenija, je bilo zadnje tri mesece na trgu precej nihanj, skokov in padcev, ki so večinoma povezani z uvedbo novega merilnega cikla WLTP in dobavami avtomobilov. Poudarja, da je treba pogledati letno raven in petodstotno rast, ter dodaja, da je zanimanje fizičnih strank vse leto dobro. Avgusta je bilo nadpovprečno veliko registracij novih avtomobilov, saj jih je bilo še mogoče prodajati po prejšnjih homologacijah in so nekatere tudi malce tržno potisnili proti kupcem, od septembra pač ne več.
Prodaja avtomobilov 2018, v Sloveniji, po mesecih.
Nekateri avtomobilski modeli so bili naročeni v proizvodnjo šele ob koncu avgusta. Tako je prodaja po avgustovski 25-odstotni rasti septembra upadla za sedem odstotkov, prejšnji mesec pa še za 14. Skupno je bilo letos na novo registriranih približno 64 tisoč avtomobilov, kar je, kot rečeno, za dobrih pet odstotkov več kot lani v desetih mesecih. Da bi dobili približno realne podatke o prodaji, pa moramo kot vedno od te številke odšteti vsaj 20 odstotkov, saj gre toliko vozil po registraciji še novih naprej v izvoz.
Mali športni terenci na pohodu
Sicer pa je pri znamkah tako, da sta precej daleč pred vsemi še naprej Volkswagen in Renault, ki skupaj zavzemata skoraj tretjino trga (16- in 14-odstotni delež), zelo močna je na tretjem mestu še Škoda, ki ima devet odstotkov trga. Med posameznimi tržnimi segmenti je bil tako kot že prejšnje mesece tudi v oktobru najbolj opazen velik skok prodaje manjših športnih terencev in križancev, med katerimi je največ novosti in so kot kategorija tudi močno pridobili tržni delež. Zdi se, da jim je to najbolj uspelo na račun nižjega srednjega ali po domače golfovega razreda, malce še tudi na račun odhajajočih manjših enoprostorcev. SUV-modeli na trg še kar prihajajo, po svoje je povedno, da so tudi nekateri dolgo pričakovani električni novinci, ki prvič omogočajo večji doseg, športni terenci srednjih ali celo večjih mer.
Dizelski pri 30 odstotkih
Delež avtomobilov z dizelskim pogonom se je pričakovano že prej zmanjšal, v zadnjih treh mesecih se vrti okoli 30 odstotkov. Na njihov račun so pridobili predvsem bencinski avtomobili, njihov delež je zdaj dve tretjini. Statistika meri, da je bilo prejšnji mesec na novo registriranih 206 električnih in hibridnih vozil; pri njih upošteva tudi klasične hibride, ki so z močno navzočnostjo Toyote predstavljali velik delež znotraj te številke, precej manj je bilo priključnih hibridov in baterijskih električnih vozil. Zelo malo pa je v zadnjem obdobju prodanih novih avtomobilov, ki so prirejeni za pogon na plin, v povprečju manj kot 10 na mesec.
