Kdo si želi, da mu v nesreči pomaga utrujen in razdražen gasilec?

Pravilno razvrščanje celo do 40 odstotkov poveča možnosti za preživetje udeležencev v prometnih nesrečah.

Objavljeno
10. avgust 2019 08.00
Posodobljeno
10. avgust 2019 08.00
Primer dobre prakse, kako so se vozila pravilno razvrstila na levo in desno. FOTO: Ustvarimo reševalni pas na avtocestah
Ko se razpoči in zmečka pločevina na cestah, so poškodbe potnikov skoraj neizbežne, zato je v bitki za življenje pomembna vsaka sekunda. Reševalci potrebujejo prosto pot, drugače izgubijo preveč časa in tudi živcev, ko hitijo na kraj nesreče. Toda pozor – pravilo o razvrščanju na avtocestah ne velja tudi za mestne dvokolonske vpadnice.

V poletnih mesecih skoraj ne mine teden z novim videoposnetkom nepravilnega razvrščanja kolon na slovenskih avtocestah, čeprav so pravila precej preprosta – takoj, ko se hitrost v koloni zmanjša pod 60 kilometrov na uro, se morajo vozila na levi umikati proti skrajni levi, vozila na desni pa skrajno desno, da vmes ostane prostor za reševalna vozila.

Za lažje razumevanje je nujno dopolnilo, da to pravilo velja, še preden izveste, ali se je prometna nesreča sploh zgodila ali ne (torej v vsaki koloni), kajti ko zaslišite sireno, je lahko že prepozno za pravočasen umik reševalnim vozilom. Ali povedano najpreprosteje: ravnajte tako kot velika večina pred vami ali za vami. Če ste edini voznik sredi ceste, nekaj zagotovo ni prav.

image
Reševalni pas Foto Infografika

 

Nujna vožnja je postala nujni tek


Eden glasnikov pravilnega razvrščanja na avtocestah je gasilec Anže Albreht. Morda vam ime ne pove dosti, ampak gre za tistega fanta, ki je poleti leta 2013 zaradi nepravilnega razvrščanja vozil na avtocesti tekel pred gasilskim tovornjakom, da je opozarjal nespametne voznike, naj se vendar umaknejo na stran. Njegova nujna vožnja se je tako spremenila v nujni tek, nihče pa si verjetno ne želi, da mu v prometni nesreči pomaga gasilec, ki je pod žgočim soncem v reševalni obleki in čeladi pretekel dva kilometra.

»Med tekom se mi je porodilo vprašanje, zakaj ljudje ne vedo, kako se je treba razvrščati,« se spominja gasilec iz Logatca. »Ozaveščanje ljudi smo tako naprej začeli logaški gasilci s posnetki na facebooku in drugih družbenih omrežjih, pozneje pa smo privabili še gasilce od drugod, da so tudi oni začeli objavljati posnetke.«

Kmalu so ustanovili Zavod reševalni pas, kar je koristna platforma za širjenje nasvetov, prirejanje predavanj in opozarjanje na slabe in tudi dobre prakse. »Na terenu ljudem predstavimo problematiko s posnetki in predavanji, zraven pa delimo nalepke in letake,« pripoveduje Albreht.

Novo preventivno akcijo so pripravili za danes ob 8. uri na počivališču Lom v smeri Kopra, dogajanje pa bo trajalo nekje do poldneva.


image
Člani Zavoda reševalni pas pripravljajo tudi predavanja. FOTO: Ustvarimo reševalni pas na avtocestah


Preveč prometa, premalo policistov


Dobro delo gasilcev so opazili tudi na državni ravni. Pri Darsu poudarijo, da pravilno razvrščanje vozil za reševalni pas celo do 40 odstotkov poveča možnosti za preživetje udeležencev v prometnih nesrečah.

»Dobro je, da to počnejo gasilci, ki so bliže ljudem kot Dars. Prav tako imajo možnost, da pokažejo posnetke prekrškov,« meni Nataša Kovše iz Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri Darsu. »Mi smo nato postavili še preventivne transparente na nadvozih naših avtocest, predvsem v smereh, kjer je največ gneče. Hitro zmanjkuje tudi nalepk in magnetnih etiket o reševalnem pasu, ki jih delijo gasilci in reševalci, kar je znak, da se ljudje zavedajo problema.«

Oba sogovornika opažata, da je od nastanka pobude vozniška kultura na slovenskih cestah boljša. »Med vozniki intervencijskih služb sem naredil anketo, kakšni so njihovi vtisi. Okoli 55 odstotkov jih je potrdilo izboljšanje, okoli 20 odstotkov jih pravi, da gre na boljše, ampak prepočasi, preostali pa trdijo, da ni napredka,« pravi Albreht.

Razširjen je tudi občutek, da pred dobrim desetletjem takšnih težav ni bilo, za kar sta dva razloga. »Tedaj še nismo imeli toliko prometa kot danes, poleg tega je bilo na terenu bistveno več policistov, zdaj pa jih kronično primanjkuje,« opozarja Nataša Kovše.

Tehnični nadzor bi izboljšal varnost

Uporaba sistemov za prepoznavo registrskih tablic, ki naj bi ga uporabljali na policijskih vozilih, ni v skladu z ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Nataša Kovše iz Službe za upravljanje s prometom in promet­no varnostjo pri Darsu je prepričana, da ta odločitev ni dobra, še posebno ker bi s takšno tehnično podporo lažje nadomestili primanjkljaj policistov. In to velja tudi za primere, ko se vozniki ne razvrščajo pravilno v zastojih ali reševalni pas celo izkoristijo in se odpeljejo mimo kolone. »Kako tehnični nadzor izboljša varnost, je najbolje potrdilo sekcijsko merjenje hitrosti na Trojanah,« pravi sogovornica z Darsa. »Slovenci so v času merjenja vozili lepo in po predpisih. Toda takoj, ko smo merjenje umaknili, je hitrost spet narasla, v povprečju za pet odstotkov.«


image
Če nastane zastoj, se lahko po sredini peljejo zgolj reševalna vozila, nikakor pa ne osebni avtomobili. FOTO: Ustvarimo reševalni pas na avtocestah

 

V mestih velja sistem POPO


Ampak pozor – razvrščanje vozil na levo in desno ne velja v večjih mestih, kjer imajo dvokolonske vpadnice, denimo na Celovški ali Dunajski cesti v Ljubljani. »Nekateri so to pravilo prenesli v mesto, kar ni dobro,« poudarja Albreht. »V mestih je treba uporabiti sistem POPO; pusti odprto pot odprto. Ali če pojasnim s primerom: če je na levem pasu pet vozil, naj tam ostanejo in pustijo desni pas odprt za reševalno vozilo.«

Logaški gasilec navede še nekaj nasvetov za boljše ravnanje v kritičnih trenutkih: »Če opazite vozilo na nujni vožnji, odsvetujemo, da zavirate ali ustavljate v nepreglednih ovinkih. Koristno je tudi, če s smerniki nakažete, da ste opazili reševalno vozilo.«

  • Pravilno razvrščanje je nujno takoj, ko se hitrost zmanjša pod 60 km/h.
  • Z leti je na slovenskih cestah vse več primerov pravilnega razvrščanja.
  • Razvrščanje vozil na levo in desno ne velja v večjih mestih.


Strogo je prepovedano izstopanje iz vozila. »To je zelo nevarno, kajti nikoli ne moreš vedeti, kdaj bo prišlo naslednje intervencijsko vozilo, na terenu pa smo videli, da se otroci med stoječimi avtomobili celo rolkajo in žogajo. To res ni varno,« opozarja Albreht.

In še nekaj – ne sledite reševalnemu vozilu, četudi je sicer promet tekoč. »Voznik na nujni vožnji mora biti osredotočen na dogajanje spredaj, levo in desno. Če ima nekoga še tik za zadkom, to moti njegovo koncentracijo.«