Kompaktni šminker

Dacia duster 1.3 Tce 130 techroad:  Mami poglede in se dobro pelje
 
Fotografija: Dusterjeva oblika je enaka kot na začetku, leta 2010. Z drobnimi popravki, ki sledijo duhu časa, pa ga spretno pomlajujejo, tako da se mu leta ne poznajo.
Foto Gregor Pucelj
Odpri galerijo
Dusterjeva oblika je enaka kot na začetku, leta 2010. Z drobnimi popravki, ki sledijo duhu časa, pa ga spretno pomlajujejo, tako da se mu leta ne poznajo. Foto Gregor Pucelj

Z dusterjem sva sopotnika že skoraj desetletje, prvega so predstavili leta 2010, ga prvič pomladili leta 2013 in drugič pred dvema letoma. V tem času je lepo zorel in v resnici je vedno boljši.

Čeprav so, vsaj po mojem mnenju, poleg robustnosti in seveda ugodne cene dusterjeva glavna prednost štirikolesni pogon in z njim povezane terenske zmogljivosti, je z naraščajočo priljubljenostjo križancev, torej na videz terencev, ki pa imajo zgolj sprednji pogon, po svoje zanimiva tudi testna različica. Ob tem je opremski paket techroad najbogatejši v ponudbi. Dejansko gre za omejeno serijo, vsaj tako jo oglašujejo, ki dusterja spremeni v pravega kompaktnega šminkerja – kar so ne nazadnje opazile tudi mimoidoče gospe. Zunanje linije so namreč simpatično zaobljene, vse skupaj pa deluje čvrsto, lične so tudi dnevne luči v LED-izvedbi. Sicer pa so zunanje mere že od vsega začetka praktično enake; dolžina 4341 mm, širina 1804, višina 1626 in medosna razdalja 2673 mm.

Razporeditev instrumentov je pregledna, voznika pa razveseljujejo malenkosti: na primer, z enim dotikom lahko zatemni osrednji zaslon, na njegovem robu pa je praktično nameščen še priključek USB.<br />
Foto Gregor Pucelj
Razporeditev instrumentov je pregledna, voznika pa razveseljujejo malenkosti: na primer, z enim dotikom lahko zatemni osrednji zaslon, na njegovem robu pa je praktično nameščen še priključek USB.
Foto Gregor Pucelj


Na armaturni plošči so vgradili kakovostnejšo plastiko, nove so tudi okrasne obloge in obrobe ter okrogli zračniki. V primerjavi s predhodniki je nova namestitev tipk za električni pomik šip, ki so jih s sredine armaturne plošče premestili na vrata, tako kot je običaj pri večini avtomobilov. Korak v pravo smer je paket parkirnih senzorjev in vzvratne kamere – vse serijsko. Tu sta  samodejna klimatska naprava, osrednji zaslon s solidno navigacijo in infozabavno vsebino, omenimo še brezstični ključ. Ustrezen je po višini in globini nastavljiv volanski obroč, kar izboljša voznikovo ergonomijo.

Že pri predhodnikih sem hvalil podvozje in prijetno mehko vzmetenje in tej hvali se tudi tokrat ne bom ognil. Dobra lega na cesti pa se še najbolj pokaže na slabih cestiščih, s katerimi tudi le dvokolesno gnani duster opravi suvereno. Dejansko vozniki v drugih vozilih ne vedo, kako dobro se pelje tak duster; nedvomno so izboljšali tudi volanski mehanizem. Priznam, da sem z užitkom »položil« precej ovinkov in za sabo pustil kar nekaj dolgih nosov v bistveno dražjih avtomobilih.

Zadek zaznamujejo oglate luči.<br />
Foto Gregor Pucelj
Zadek zaznamujejo oglate luči.
Foto Gregor Pucelj


K voznim lastnostim testnega primerka je pomembno pripomogel 1,3-litrski bencinski štirivaljnik. Zmore namreč solidnih 96 kW (130 KM), je tih, odziven, lepo vleče že pri nizkih vrtljajih in iz prestave v prestavo postaja živahnejši; z njim duster doseže največjo hitrost 191 km/h. Ob vsem tem je zgledno varčen, saj se je moje testno povprečje gibalo okrog 6,5 l/100 km. Če sem pri predhodniku kritiziral nenatančnost šeststopenjskega ročnega menjalnika, moram ugotoviti, da je tudi to preteklost.
Preveč hvale? Čeprav halogenske luči sploh niso slabe, bi z veseljem doplačal za LED-žaromete – če bi bili na voljo. Nekaj ljubezni manjka tudi pri dodelavi prtljažnega prostora. In dejstvo je, da so mu na preizkusnem trku pri Euro NCAP leta 2017 dodelili le tri zvezdice. A za slabih 18 tisočakov še vedno dobite veliko.


 

Komentarji: