Kompromisna ljubezen elektrike, bencina in celo dizla

Priključni hibridi: Začasnost, ki utegne trajati – Na trgu jih bo vse več

Objavljeno
09. april 2019 07.00
Posodobljeno
09. april 2019 12.51
Še zelo novi peugeot 508 dobi tudi karavansko različico, pa tudi izvedenko bencinsko-eletkričnega priključnega hibrida. K nam pripelje prihodnje leto. Foto Peugeot
Evropski zakonodajalci pritiskajo. Leto 2020, ko bo treba v novih avtomobilih porabo goriva in z njo izpuste ogljikovega dioksida odločno zmanjšati, je tik pred vrati. Seveda zaradi tega na trg prihajajo baterijski električni modeli, a industrija si bo poskušala pomagati še s priključnimi hibridi, ki ji bodo prav tako prinesli nižje vrednosti izpustov, uporabnikov pa ne bo strah glede dosega. Takšni avtomobili so lahko zanimivi.

image
Tudi najmanjši Volvov SUV XC 40 bo proti koncu leta dosegljiv v izvedbi priključnega hibrida. Foto Volvo


Hibridov je na trgu mnogo vrst. Od tistih, recimo jim klasičnih, ki jih je Toyota uvajala že zdavnaj, zdaj pa jih predstavljajo tudi tekmeci, čisto blagih, pri katerih elek­trika k ugodnejši porabi pomaga zelo omejeno, do priključnih, ki so morda najbližji baterijskim elek­tričnim avtomobilom, saj jih je mogoče polniti na zunanjem električnem omrežju. Ti zadnji nas tokrat najbolj zanimajo. Pri njih glavno vlogo še vedno ohranja motor z notranjim zgorevanjem, a imajo tudi električni pogon in dodatni akumulator, zaradi česar lahko nekaj deset kilometrov prevozijo samo v električnem načinu, poz­neje pa kombinirajo oba pogona, kar jim omogoča veliko avtonomijo. Kot rečeno, jih lahko polnimo na zunanjem omrežju.
 

Prednost mestne uporabe


Te različice z angleško oznako plug-in so na trgu že več let, a je bila njihova prodaja z izjemami skromna. Kar nekaj modelov so proizvajalci lansko jesen, ko so morali opraviti nova testiranja po ciklusu WLTP, začasno umaknili iz prodaje, saj po ostrejših merilih niso več dosegli meje izpustov, ki je bila sicer pogoj za subvencije (o teh več v okvirju), s katerimi različne države spodbujajo povpraševanje po tovrstnih vozilih. Prihajajo pa nove izvedbe, kar pomeni, da imajo še malce močnejše akumulatorje in bodo lahko samo na električni pogon prevozile nekaj več, proizvajalci v nekaterih primerih govorijo celo o 60 do 80 kilometrih (prej dobrih 30). S takšno izboljšavo tudi na zahtevnejših meritvah dosegajo ugodnejše vrednosti porabe goriva in izpusta ogljikovega dioksida.


image
Daimler AG Priključni hibridi večinoma združujejo bencinski in električni motor, pri znamki Mercedes-Benz pa tudi sodelujeta dizel ih elektrika. Foto Foto Daimler Daimler Ag


Če nas bolj kot manjša poraba zanima, kaj takšni avtomobili prinašajo uporabniku, je mogoče reči, da so seveda zanimivi, če imamo vsaj približno dobro možnost domačega polnjenja. Potem ko bi se čez noč skorajda morali napolniti, se lahko na kratkih dnevnih poteh (npr. vožnja v službo) z njimi vozimo le na elektriko, kar pomeni ugodno tiho premikanje po mestu, kadar je potreba oziroma želja po daljši vožnji, pa ni strahu glede dosega, saj je ob kombiniranju električnega pogona in motorja z notranjim zgorevanjem velik. Čeprav ne bi našli električne polnilnice, bi lahko vedno zapeljali na klasično bencinsko črpalko. Na daljših poteh se ti avtomobili obnašajo kot običajni hibridi, kar tudi ob prazni bateriji pomeni ugodnejšo porabo. Seveda največji prihranek in najmanjše izpuste prinaša predvsem baterijski pogon, kar pa zahteva nekaj prizadevnosti lastnika, da jo vedno znova (na)polni. Imajo kako slabost? Gre za podvajanje pogonskih sklopov, tudi prtljažnik je zaradi dodatnega akumulatorja pogosto opazno manj prostoren kot v klasični izvedbi.

Združujejo električni in klasični pogon, polnijo se na zunanjem omrežju.
Nekaj deset kilometrov lahko prevozijo le na elektriko.
Ni strahu glede dosega, manj litrov pa imajo v prtljažniku.


Priključni hibridi so večinoma pripravljeni kot kombinacija električnega in bencinskega motorja, v kakem primeru pa je mogoča tudi izvedba z dizlom, konkretno pri Mercedes-Benzu. Prav ta znamka bo, poleg še nekaj premijskih imen, letos na trg, tudi slovenskega, zapeljala precej novih priključnih hibridov, skupno kar 15. Takšne pogonske različice bodo na voljo tako v najmanjšem razredu A kot klasičnih limuzinah razredov C, E in S, pa tudi v športnih terencih GLC in GLE. Kot rečeno, bo Mercedes-Benz edini imel poleg bencinskih še dizelske priključne hibride, slednje predvsem v večjih modelih.


Premijski v ospredju


Njegov neposredni tekmec BMW ponuja sveže priključne hibride zgolj v kombinaciji bencina in elektrike. V Sloveniji so na voljo ali bodo še letos v različnih modelih, npr. novi seriji 3, v večjih limuzinah serij 5 in 7, tudi v športnih terencih X3 in X5, pa enoprostorcu serije 2 active tourer in tudi SUV-različici minija, countrymanu. Ob tem je vredno omeniti, da je bil BMW s priključnimi hibridi že doslej med najbolj aktivnimi, lani jih je po svetu skupaj prodal 140 tisoč. Medtem ko se Volkswagnova premijska znamka Audi letos bolj osredotoča na uvajanje povsem električnega e-trona, med priključnimi hibridi proti koncu leta napoveduje takšno različico modela Q5. Plug-in novosti ima tudi švedski Volvo. Posodobljene tovrstne izvedbe z bolj zmogljivim akumulatorjem, ki jim pravijo twin engine, ravno tako s povezavo elek­tričnega pogona in bencinskega motorja, bodo tržili tudi v Sloveniji, najprej v modelih XC 90/S90/V90 in S60, nato v V60 in XC 60, ob koncu leta pa v XC40.


image
BMW je lani prodal 140 tisoč priključnih hibridov, takšno možnost ima med drugim tudi njihova nova serija 3. Foto Bmw


Kaj pa avtomobili, ki so malce manj dragi? Peugeot je že prikazal izvedbo priključnega hibrida (kombinacija bencinskega in električnega motorja) v še zelo novem modelu 508, a bodo to različico v Sloveniji začeli prodajati šele prihodnje leto. Enako za tovrstni pogon velja v modelu peugeot 3008, Oplov sorodni model je opel grandland X , v izvedbi priključnega hibrida ga bo menda proti koncu leta že moč naročiti, dobave bodo tudi v tem primeru verjetno prihodnje leto.

image
Kiin križanec niro bo na voljo tudi kot priključni hibrid. Foto Kia


Medtem ko pri Kii že ponujajo plug-in izvedbo kie optime, se ji bo morda z vsaj nekaj primerki pridružil še tovrstni SUV niro, podobno možnost  imajo že nekaj časa pri Hyundaiu s plug-in izvedbo ioniqa, tudi Toyotin prius je na voljo v izvedbi plug in. Pri Volkswagnu bodo predvidoma jeseni ponudili prenovljenega plug-in passata. Dodamo, da je še precej nova ob koncu lanskega leta predstavljena izboljšana različica Mitsubishijevega priključneg hibrida mitsubishi outlander PHEV.

Morda smo še kaj zgrešili, a je dejstvo, da je teh novosti pri množičnih proizvajalcih manj. Lahko je naključje ali pa tudi ne, a prej omenjene premijske znamke so imele med vsemi proizvajalci lani večinoma najslabše povprečne vrednosti izpusta CO2. Zato vsaj nekatere med njimi tudi bolj hitijo, v letu 2020 pa bo takšne ponudbe na vsem trgu še veliko več.

Nižje subvencije?
Pri nas so tako kot za baterijske električne avtomobile subvencije na voljo tudi za priključne hibride, le da so nižje, gre za znesek 4500 evrov. Kakor so nam odgovorili pri Eko skladu, se utegne zgoditi, da se bodo spodbude za priključne hibride še zmanjšale. Niso sicer navedli razloga, a znano je, da so jih v kakšni evropski državi celo ukinili (Velika Britanija). Pojavlja se namreč dvom o smiselnosti subvencioniranja, če se uporabnik priključnega hibrida bolj kot na elektriko vozi na bencin. Če pogledamo še nekaj številk: lani je bilo za priključne hibride skupno izplačanih le 72 spodbud, precej manj kot za baterijske električne avtomobile, za katere jih je bilo dodeljenih 529.