Nadgradnja uspešnega pionirja, ki stane

Renault captur je po prenovi večji in bolje opremljen, prestižna je lahko tudi cena.
 
Fotografija: Renault captur je z drugo generacijo zrasel, dobil luči iz svetečih diod, večja kolesa in dolg seznam varnostne, udobnostne in opreme za lastnikovo dobro počutje. FOTO: Boštjan Okorn
Odpri galerijo
Renault captur je z drugo generacijo zrasel, dobil luči iz svetečih diod, večja kolesa in dolg seznam varnostne, udobnostne in opreme za lastnikovo dobro počutje. FOTO: Boštjan Okorn

Ko je pred sedmimi leti prišel na trg, je bil renault captur eden od prvih malih športnih terencev. Ledino je kljub dejstvu, da sploh nima štirikolesnega pogona (ali prav zato) oral presenetljivo uspešno, zato ne preseneča, da mu danes za ovratnik diha vse ostrejša konkurenca. Renault nanjo odgovarja z drugo generacijo, ki je večja, ima bolj kakovostne materiale, bogatejšo opremo in s ceno sega do precej presenetljivih višav.


Dobro delujoč radar


Že s prvo generacijo je bil captur nekakšen glasnik Renaultovih novih časov, tudi zdaj ni nič drugače. Armaturna plošča je sicer praktično enaka kot v novem cliu, a v testnem avtomobilu z najvišjo opremo so nas razvajali z lebdečo sredinsko konzolo z velikim in nedrsečim odlagališčem v spodnjem delu in prostorom za brezžično polnjenje mobilnikov v zgornjem, predvsem pa z usnjenim oblazinjenjem in električnim pomikom voznikovega sedeža. Nič čudnega, da je notranjost videti skorajda prestižna, tudi oprema v tem paketu sodi med najbogatejše v razredu. Tu je večinoma dobro delujoč radarski tempomat (deluje do ustavitve), funkcija držanja avtomobila med smernimi črtami, gretje sedežev in volanskega obroča, boljše ozvočenje Bose in podobno.

Armaturna plošča je zelo podobna kot v novem cliu, izstopa seveda velik zaslon infozabavne naprave, na volanskem obroču pa se vrsti množica tipk za hitro upravljanje. Vse skupaj pusti dober vtis, tudi kar se kakovosti izdelave tiče. FOTO: Boštjan Okorn
Armaturna plošča je zelo podobna kot v novem cliu, izstopa seveda velik zaslon infozabavne naprave, na volanskem obroču pa se vrsti množica tipk za hitro upravljanje. Vse skupaj pusti dober vtis, tudi kar se kakovosti izdelave tiče. FOTO: Boštjan Okorn


V testnem avtomobilu je za dodatno privlačnost poskrbela umetelna ročica samodejnega menjalnika z dvema sklopama (EDC), v oči pa seveda najprej pade ogromen zaslon infozabavne naprave. Njeno delovanje je zgledno hitro in intuitivno, izboljšali so tudi nabor in preglednost informacij na popolnoma digitalnem zaslonu pred voznikom. Upravljanje poteka preko tipk na volanskem obroču, za radijski sprejemnik je ostal upravljalski modul na desni strani pod volanskim obročem. Uporabne so tipke pod velikim zaslonom (a manjka gumb za nastavitev glasnosti), klimatsko napravo uravnavamo z okroglimi gumbi.

Prtljažnik ima dvojno dno, prostor pa lahko povečujemo tudi z vzdolžnim pomikom zadnje klopi. Ta se podira v klasičnem razmerju 40:60. Prostornost se kljub vsemu ne zdi ravno največji capturjev adut. FOTO: Boštjan Okorn
Prtljažnik ima dvojno dno, prostor pa lahko povečujemo tudi z vzdolžnim pomikom zadnje klopi. Ta se podira v klasičnem razmerju 40:60. Prostornost se kljub vsemu ne zdi ravno največji capturjev adut. FOTO: Boštjan Okorn


Kakšna Renaultova posebnost je ostala, še v najslabšem spominu imam zoprn zvok opozarjanja na ovire med parkiranjem, ne znam si razložiti tudi ideje, da tipko za vklop doplačanega ogrevanja vetrobranskega stekla postavijo na osamljeno in skrito mesto na desno stran armaturke.

 

V capturju je (pozdravljamo) ostal inovativen predal pred sovoznikom, ki omogoča najbolj preprost dostop do veliko prostora, prostora za odlaganje je dovolj še v vseh štirih vratih in v predalu med sprednjima sedežema. Malo manj radodaren se zdi prtljažni prostor, ki na papirju sicer prostorninsko sicer sega od 422 do 1275 litrov. Ko nima dvojnega dna, ob podrtih zadnjih sedežih (klasično razmerje 60:40) nastane precej visoka stopnica, z dvojnim dnom pa je prtljažnik s polico dokaj nizek. V dobro mu štejem, da omogoča povečevanje prostora z vzdolžnim pomikom (celotne) zadnje klopi.


Poskočni bencinar in avtomatika


Testni captur je bil opremljen z najzmogljivejšim, 113 kW močnim bencinskim motorjem, ki v kombinaciji s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom povsem pričakovano omogoča suvereno in nestresno vožnjo ne glede na cesto ali konfiguracijo terena. Še najbolj previden je treba biti ob speljevanju, ko zahteva nežno dodajanje plina, če ne želimo poskočiti, kasneje je sodelovanje motorja in menjalnika bolj zgledno, menjavanje prestav se občuti zelo redko, izvedemo ga lahko tudi z lopaticami pod volanskim obročem.
Štiri glavne značilnosti sprednjega dela potniške kabine v testnem avtomobilu: pod velikim zaslonom je lebdeča sredinska konzola iz dveh delov, na njej je umetelna ročica 7-stopenjskega samodejnega menjalnika, capturjeva posebnost pa ostaja pravi predal p
Štiri glavne značilnosti sprednjega dela potniške kabine v testnem avtomobilu: pod velikim zaslonom je lebdeča sredinska konzola iz dveh delov, na njej je umetelna ročica 7-stopenjskega samodejnega menjalnika, capturjeva posebnost pa ostaja pravi predal p


Je pa zanimivo, da ročica nima posebnega stikala za prestavljanje iz parkirnega v vozni položaj ali vzvratno. Verjamem, da so s tem želeli olajšati uporabo (za parkirni položaj je treba zgolj pritisniti na tipko), a v praksi se je dostikrat zgodilo, da smo morali ročico večkrat potisniti v pravi položaj – kot, da elektronika na trenutke nečesa ne bi zaznala.

Captur, v katerem se sedi prijazno visoko in tudi zadaj udobno za dva, navduši z odlično zvočno izolacijo kabine, motorja se med vožnjo praktično nikoli ne sliši, seveda se ga niti ne čuti. Trša nastavitev vzmetenja avtomobilu sicer prinaša boljšo lego na cesti, brez nagibanja in nepotrebnega pokimavanja, a hkrati potnike spomni na številne cestne neravnine. Vseeno vožnja ni nikoli naporna, prej nasprotno, captur smelo požira kilometre in je pri tem tudi sorazmerno varčen. Pohvalim dejstvo, da poraba v mestu ali hitrejšo vožnjo po avtocesti ne niha in se vrti okrog 7 l/100 km, na podeželskih cestah pa pade tudi do 6 l/100 km.


Veliko glasbe za veliko denarja


Pod črto je captur odrasel in dobro dodelan avtomobil. Od predhodnika je daljši za debelih 10 cm (zdaj 4,227 metra), a to je v tem razredu zdaj kar standard. Očitno pa je postal tudi standard, da mali športni terenci s ceno lahko sežejo v precej prestižne vode. Skoraj 30 tisočakov, koliko bi stal testni avtomobil, je veliko. Predvsem pa veliko več od tistega, kar prikazujejo v reklamnih spotih tipa »od …«.

Na zadnjem delu novi captur še dodatno nakazuje, da gre za večji in zrelejši avtomobil, le odpiranje vrat prtljažnika vam lahko kdaj umaže prste. FOTO: Boštjan Okorn
Na zadnjem delu novi captur še dodatno nakazuje, da gre za večji in zrelejši avtomobil, le odpiranje vrat prtljažnika vam lahko kdaj umaže prste. FOTO: Boštjan Okorn


Kakih pet tisočakov s sestopom za eno stopnico na opremski paket edition one boste prihranili brez konkretnega odrekanja uporabni in priporočljivi opremi. Dovolj dobra izbira bi lahko bila tudi oprema intens za dobrih 20 tisoč evrov, a v tem primeru ne morete dobiti najzmogljivejšega motorja, manjka pa tudi možnost vsaj dokupa kakšnega kosa opreme (denimo radarskega tempomata).

A vsekakor se pred izbiro splača razmisliti, kaj v tem razredu res pričakujete od avtomobila. Captur lahko ponudi zelo veliko. In to stane.

Komentarji: