Nekoč trabanti, zdaj električni volkswagni

Veliki električni načrt evropske korporacije: Osem tovarn in odprta platforma
Objavljeno
10. februar 2019 17.00
Posodobljeno
10. februar 2019 18.53
Zaposleni v Volkswagnovi tovarni v Zwickauu se z virtualnimi očali seznanja z bodočo proizvodnjo električnih vozil. FOTO: Volkswagen
Verjetno ni naključje, da je Volkswagnova dizelska afera pred več kot tremi leti korenito spremenila pogonske načrte avtomobilske industrije, najbolj pa, kot kaže, pri samem Volkswagnu. Njegovi električni proizvodni cilji so res visoki, prav tako za to predvidena sredstva. Noben drug tekmec se vsaj za zdaj v novo pogonsko smer ne podaja tako odločno. VW pa jim po lastnih besedah ponuja tudi sodelovanje.

Podjetje je verjetno presenetilo marsikoga, ko je pred dvema mesecema objavilo, da bo za bodoče električne modele namenilo kar 80 milijard evrov in da želi njihovo letno proizvodnjo z lanskih komaj 40 tisoč do leta 2025 povečati kar na tri milijone vozil. Leta 2026 naj bi predstavili zadnjo generacijo motorjev z notranjim zgorevanjem, agencija Reuters pa navaja oceno analitičnega dela banke UBS, da bo takrat Volkswagen že največji proizvajalec električnih avtomobilov na svetu. Po njihovem se zavedajo, da lahko nižjo ceno vozil z novim pogonom dosežejo le z ustrezno ekonomijo obsega. Njihova največja evropska tovarna za električne avtomobila naj bi postala tista v Zwickauu na Saškem, od koder so nekoč prihajali legendarni trabanti, v sodobnih časih pa so tam nastajali najbolj množični volkswagni. Najprej v devetdesetih letih prejšnjega stoletja polo, potem golf, pozneje so sestavljali tudi ne preveč uspešno veliko limuzino phaeton, trenutno pa med drugim izdelujejo karoserije za dva prestižna koncernska modela, to sta bentley bentayga in lamborghini urus.

image
Volkswagnova platforma za električne avtomobile naj bi bila dostopna tudi za druge proizvajalce. FOTO: Volkswagen

 

1500 na dan


V posodobitev Zwickaua bodo, kakor navajajo, vložili 1,2 milijarde evrov, že letošnjo jesen pa naj bi bil tam za proizvodnjo pripravljen prvi model z nove platforme MEB, ki je zasnovana zgolj za električni pogon; šlo bo za kombilimuzino z zadnjim pogonom in obljubljeno ceno današnjega dizelskega golfa. Že dve leti pozneje naj bi v tej tovarni vsak dan izdelali 1500 električnih avtomobilov in na leto okoli 330 tisoč, skupaj z električnimi modeli drugih znamk tega koncerna, kot so Audi, Škoda, Seat ...

Tovarna naj bi bila po pisanju Automotive News Europe ključni del Volkswagnove svetovne mreže obratov za proizvodnjo električnih avtomobilov, saj načrtujejo, da bo prva dosegla popolno konverzijo iz dosedanje proizvodnje avtomobilov z notranjim zgorevanjem. Poleg tega pri VW zatrjujejo, da bodo storili vse, kar bo mogoče, da bo proizvodnja tudi okoljsko nevtralna.

Zwicakuu bodo z izdelavo elek­tričnih avtomobilov sledile še tovarne v Emdnu, Hannovru in Dresdnu v Nemčiji, v Mladi Boleslav na Češkem, dve tovarni bodo imeli na Kitajskem in eno v Chattanoogi v ZDA. Reuters navaja Arndta Ellinghorsta iz analitične družbe Evercore ISI, ki meni, da je takšna močna usmeritev v elek­trični pogon lahko tvegana, če kupci ne bi hoteli vozil, odvisnih od polnjenja na ulicah ... Bodo enako dobro sprejeta v ZDA, Evropi in na Kitajskem, se je vprašal, a hkrati dodal, da se bo ob emisijskih zahtevah v Evropi in na Kitajskem to neizogibno moralo zgoditi, tistemu iz industrije, ki se je za ta prestop odločil zgodaj, pa bi se tveganje lahko poplačalo.

Ob tem je zanimiva nedavna navedba vodje razvojne strategije VW Michaela Josta za berlinski Tagesspiegel, da je njihova električna platforma dostopna tudi za vse druge tekmece in da na to temo že potekajo pogovori. Nekaj podobnega je Toyota objavila za patente svojega avtomobila na gorivne celice in vodik z imenom mirai. A vsaj za zdaj na področju gorivnih celic še ni bilo preboja v smeri množičnosti.