Nikakor ne samo od točke A do B

So avtomobili, ki obstajajo predvsem zaradi uporabnosti. Njihov namen je, da voznika in druge potnike pripeljejo do cilja s čim manj stroški, ljudje pa jih imajo zato, ker njihovo vsakdanje življenje ni mogoče brez avtomobila. A tudi v takšnih lahko doživljamo odlične vozniške občutke, vendar se potem ujamemo v začarani krog, saj z boljšo tehniko niso več poceni.



Hyundai i30 je že sam po sebi zanimiv avtomobil, ki je v razredu kompaktnih modelov v zadnjem času pridobil veliko ličnih novosti. Razmerje med ponudbo in ceno je eno boljših na trgu, kljub temu pa i30 vsaj v osnovni izvedenki ne spada med avtomobile, ki privabljajo kupce z navdihujočimi vozniškimi občutki.

Zgodba dobi povsem drugačen zaplet, če pri Hyundaievih vozilih omenimo še črko N. Ta označuje športni oddelek, torej hitrejše, odzivnejše in atraktivnejše modele, najdemo pa jo tudi pri tokratnem testnem avtomobilu.

Veliko oznak s črko N

Resda obstaja i30N z 275 konjskimi močmi, toda tudi testni primerek z opremo N-line ima precej več kot drugi člani družine i30. Drugačnost je opazna že na prvi pogled, saj ima model športna aluminijasta platišča, športen prednji odbijač s srebrno letvico, črno ozadje žarometov, dvojno izpušno cev, oznake N-line na blatnikih …



Isti trend se nadaljuje v notranjosti s športnimi sedeži in oznako N, s športnim volanom in prestavno ročico (vse je oblečeno v perforirano usnje in označeno s črko N), kar potnikom takoj nakaže, da so sedli v športen avtomobil, ki ni namenjen samo temu, da jih bo pripeljal od točke A do B. Vendar to nikakor ne pomeni, da bo trpelo njihovo udobje.

Podvozje ni pretrdo

Testni primerek ima namreč prilagojen odziv motorja in prilagojene zavore ter trše vzmetenje, zato je avtomobil tudi v resnici odzivnejši in bolj dinamičen, voznik pa ima občutek, da obvladuje precej več kot »samo« 140 konjskih moči (103 kW) v 1,4-litrskem bencinskem motorju. Avtomobil, dolg 4,34 metra, gre v ovinek skoraj kot po tirnicah, saj trdno drži linijo brez nadležnega nagibanja, tudi prehitevanje je lahkotno, še vedno pa podvozje ni pretrdo, da bi hrbtenica čutila vsako luknjo na cestišču.
Voznik moč razporeja s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, največjo hitrost doseže pri 210 kilometrih na uro, poraba goriva pa je bila med sedem in osem litrov na sto prevoženih kilometrov.



Cena osnovnega modela je sicer 21.490 evrov, toda kdor ima rad bolj vznemirljivo vožnjo, mu ne bo žal, če bo zraven odštel še 2400 evrov za paket N-line.

Avtor je zaposlen v Delovnici