Prestižne znamke italijanske krvi so imele že veliko novih začetkov. Pravzaprav jih je mnogo v teh poskusih z leti že omagalo, ne pa vse. Ena najbolj slavnih in z največ zgodovine je Maserati in tudi ta, ne prvič, napoveduje nekakšen nov začetek. Le kako bi drugače kot s superšportnim avtomobilom, saj so s športom nekoč tudi začeli.
To je bilo res davno, sedem je bilo bratov Maserati, leta 1914 so v Bologni ustanovili družbo Officine Alfieri Maserati. Za znak so si izbrali trizob rimskega boga Neptuna in v tisti prvi »ofičini« so nekako v garažnem slogu avtomobile znamke Isotta Fraschini, torej ne svojih, predelovali za dirke. Prvi čisto njihov avtomobil je bil nared šele dobro desetletje kasneje (maserati tipo 26), z njim so tudi zmagovali, a je bilo zanimivo, da so še pred drugo vojno podjetje prodali družini Orsi, svojo energijo pa posvetili le tehniki.
Tekmeci s Ferrarijem
Ta je končno prišla do izraza v mirnih časih, ko so z avtomobili, ki so jih takrat že izdelovali v današnjem središču v Modeni, začeli pobirati velike lovorike. Bili so ostri tekmeci s Ferrarijem, s katerim so se pozneje objeli, imeli so slavne dirkače, med njimi Stirlinga Mossa in Juana Manuela Fangia; slednji jim je v modelu leta 1954 prinesel skupno zmago v formuli 1. Nekaj let kasneje so se z dirk umaknili, a imeli še dolgo športne naročnike, osemvaljnike so delali tudi za čolne. Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili poslovno zmagoviti z modeli, kot so bili 3500 GT, quattroporte in ghibli, ki so se mnogo kasneje znova pojavili v njihovi paleti.
Model A6CS-53 je bil leta 1954 nekakšen most med športom in avtomobili za vsakdanjo uporabo. Naredili so le štiri primerke.
Pred koncem šestdesetih let so prešli pod Citroëna, potem jih je kot še koga stisnila naftna kriza. Prave sreče jim ni prinesel novi in bolj butični lastnik De Tomasso, kvečjemu malce posiljeno množičnost, h kateri so se kasneje še kdaj zatekli. Tako kot še nekatere slovite italijanske znamke (Ferrari, Alfa Romeo, Lancia) se je tudi Maserati znašel pod okriljem velikega Fiata, veliko so si pomagali s Ferrarijevo tehniko in želeli biti uspešni kot nekakšen udobni antipod izrazito športne znamke iz Maranella.
V novem tisočletju je imel Fiat s temi prestižnimi znamkami več ne(uspešnih) načrtov, med drugim si je danes že pokojni šef Sergio Marchionne zamislil, da bo Maserati po količini tekmoval s Porschejem. Stavili so na novodobnega ghiblija in velikega športnega terenca levante, tudi z ne najbolj prepričljivim dizelskim pogonom, vendar je izvedba na plinsko olje po dizelski aferi v premijskem svetu začela pospešeno izgubljati navdušence. Rast se je sfižila, ostali so nekje med butičnostjo in približno množičnostjo, lani je 26.000 izdelanih avtomobilov pomenilo skoraj 200 milijonov evrov izgube.
Superšportnik se predstavi
A se Maserati ne preda. Nedavno so predstavili nov model maserati MC20, ki naj bi z različnimi superlativi začel novo poglavje znamke in ji prinesel boljše poslovanje. To je dvosedežnik z dvižnimi vrati in mnogimi naprednimi rešitvami, med katerimi je izjemno lahka gradnja, poleg sodi odlična aerodinamika, seveda ne moremo mimo visokih zmogljivosti motorja.
Nettuno ali neptun je ime novega bencinskega šestvaljnega motorja. Čez čas bodo morali biti maseratiji tudi električni.
Če so si nekoč pri pogonu pomagali s Ferrarijevimi motorji, imajo zdaj popolnoma svoj bencinski trilitrski šestvaljnik z imenom nettuno – tako kot že omenjeni znak po grškem bogu Neptunu. Pri tem gre za kombinacijo neposrednega in posrednega vbrizga goriva, dodana sta dva turbopolnilnika, vse skupaj za moč kar 630 konjev, kar se prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika prenaša na zadnji kolesi. Pospešek je dirkaški – z mesta do 100 km/h v 2,9 sekunde in najvišja hitrost 325 km/h.
MC20 bo skupaj z novim motorjem nastajal v Maseratijevi edini in po svoje legendarni tovarni, na koncu Viale Ciro Menotti v Modeni. Še danes je njena zunanjost v nekaterih delih iz rdečih opek iz prvih dni, v notranjosti je vse skupaj bolj napredno, a tudi poslej bo imelo ročno delo (ne roboti) menda prevladujočo vlogo. Bodo pa morali imeti seveda strogo kontrolo kakovosti, če naj uspešno tekmujejo s falango superšportnih avtomobilov, ki jih na trgu ne manjka.
Brez elektrike ne bo šlo
MC20, ki bo stal od 220.000 evrov naprej, naj bi bil šele začetek Maseratijeve modelske ofenzive, v kateri ne bo šlo brez športnih terencev – pripravljajo nov model z imenom grecale. Nadaljuje tradicijo mnogih Maseratijevih modelov, ki so nosili ime po različnih vetrovih (ghibli, bora, merak, khamsin, levante).
Bora iz leta 1971 je bil eden številnih modelov, ki so pri Maseratiju nosili ime katerega od vetrov, naslednji bo športni terenec grecale.
Predstavili naj bi tudi novi verziji modelov grancoupe in grancabrio. To naj bi bila tudi prva električna avtomobila znamke, električni pogon bo s časom dobil tudi MC20. Vse to je pač posledica vedno strožjih evropskih zahtev glede izpustov ogljikovega dioksida, za zadovoljevanje katerih tudi pri športnih avtomobilih ne bo šlo več brez takšne ali drugačne elektrifikacije. Maseratijeva tovrstna pogonska družina z imenom folgore bo vključevala tri električne motorje (dva zadaj, enega spredaj) in visoko napetost 800 voltov.
Alfieri z imenom po enem bratov Maserati je bil leta 2014 obetajoč koncept. Kdaj kaj podobnega ugledamo na cesti? Fotografije Maserati
Maserati naj bi z vsemi temi novostmi postal kronski dragulj velikana Stelantis, v katerega se združujeta njegova dosedanja krovna skupina FiatChrysler in PSA (Peugeot, Citroën, Opel). Kot zatrjujejo, deluje brez sence dolgoletnega patrona Ferrarija iz Maranella, ki da je neko drugo podjetje. V petih letih naj bi si sedanjo letno prodajo potrojili, izgube spremenili v dobiček in visoko donosnost. To ni prvi takšen Maseratijev načrt, a v Modeni seveda menijo, da je tokrat pravi.