Naša vizija je jasna: ničelna stopnja onesnaževanja
Enajst vprašanj za evropsko komisarko, ki vodi resor za promet.
Odpri galerijo
Violeta Bulc: Srčno upam, da je bil avto, ki ga imam zdaj, moj zadnji takšen nakup. Spodbujam namreč tudi premik v naših glavah, torej premik od lastništva k uporabi storitev.
Foto Leon Vidic/Delo
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih glede alternativnih pogonskih sistemov, kakršne imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je odgovarjala mag. Violeta Bulc, v tekočem mandatu (2014–2019) evropske komisije komisarka, ki vodi resor za promet.
Izpit sem opravila leta 1989. Do prvega avtomobila pa sem morala še malo počakati. Svojega prvega sem kupila, ko sem se redno zaposlila v Silicijevi dolini. Bila je rabljena kombilimuzina honda civic. Vozila sem jo do vrnitve v domovino, kjer pa nisem mogla opraviti homologacije, zato sem jo prodala.
Moj naslednji avtomobil je bil renault 9, sledila je honda CRV, potem je bil fiat punto, za njim pa toyota prius hybrid. Zdaj zasebno vozim volvo V60, čeprav trenutno bolj poredko. Zapeljem se do staršev, pa v hribe, k prijateljem, ki so oddaljeni, in po večjih nakupih. V mestu najraje pešačim ali uporabljam kolo.
Prihodnost vidim v povezanih mobilnostnih storitvah, ki bodo temeljile na sodobnih poslovnih modelov. Zagotovo se bodo še naprej krepile javne prometne storitve v sodelovanju z zasebnimi, kot na primer storitve po principu delitvene ekonomije. Kar zadeva pogonske sisteme, verjamem, da bo vse več rešitev, ki bodo uporabljale nizkoogljične, obnovljive vire. Zagotovo pa bomo v prihodnjih 30 letih razvili tudi nove rešitve, za katere danes še ne vemo oziroma si jih še ne znamo niti predstavljati.
Dizelski motor še vedno velja za izjemen tehnološki dosežek. A kakor pogosto poudarjam, problem ni v motorju, ampak v tistem, kar pride iz njega v ozračje. Izpusti iz dizelskega motorja še vedno onesnažujejo okolje. Kot inženirka si vedno znova postavljam vprašanje, zakaj ne izboljšajo motorja, da ne bi več onesnaževal. Tudi EU je sofinancirala številne rešitve, ki bi to omogočile.
Hibridni pogon igra zelo pomembno vlogo pri razogljičenju prometa. Naša vizija je jasna: ničelna stopnja onesnaževanja, ki ga povzroča promet, do leta 2050. Rešitve, ki bodo to omogočale, bodo vodile ta potrebni preporod. Nas pa čaka še veliko dela tudi na področju krožnega gospodarstva, ki bo poleg čistih vozil omogočilo dostop do čiste energije.
Učinkovitost v prometu je ena naših ključnih prioritet. Sem močno na strani rešitev, ki ne izključujejo zagotavljanja obeh pogojev. Kot sem že poudarila, spodbujam razvoj pogonskih sistemov, ki vodijo k ničelni stopnji onesnaženja in imajo hkrati ustrezen doseg, ki ga ljudje potrebujemo kot del mobilnostnih rešitev. To pa je nekje do 500 kilometrov z enim polnjenjem.
Srčno upam, da je bil avto, ki ga imam zdaj, moj zadnji takšen nakup. Spodbujam namreč tudi premik v naših glavah, torej premik od lastništva k uporabi storitev. Seveda je pogoj za ta premik razpoložljivost mobilnostnih storitev. Raziskave kažejo, da so za to najbolj dovzetne generacije, mlajše od 25 let, vse bolj pa tudi generacija nad 65 let. Če pomislimo, da je avtomobil povprečno v uporabi uro in pol na dan, kaj hitro ugotovimo, da je to ena najslabših investicij.
Da, kadar je na voljo in zadovolji moje mobilnostne potrebe. Na primer, iz Bruslja v Pariz potujem vedno z vlakom. V London tudi.
Osebno imam zelo rada kolesarjenje. Zame predstavlja svobodo, je zelo učinkovit in hkrati zdrav način prevoza, ki nas ohranja v formi. Dokler sem živela v Ljubljani, je bilo kolo moje pomembno prevozno sredstvo. Imela sem ga tudi v Bruslju, ampak so mi ga žal že ukradli. Zato zdaj še več hodim peš.
Z vlakom sem se v Sloveniji nazadnje peljala lani septembra, ob ponovnem odprtju potniškega prometa med Ljubljano in Trstom. Kot rečeno, se z vlakom peljem tudi na vse službene poti v London, Amsterdam in Pariz.
Promet žal ni šel v korak s časom v smislu razvojnih ambicij in potreb sodobne družbe. Veliko je treba nadoknaditi. Osebno stavim na povezane prometne rešitve, ki vključujejo različne oblike prometa glede na razpoložljivost, učinkovitost in potrebe. To pomeni, da kamor se ljudje denimo pripeljejo z avtobusom ali vlakom, imajo tam za nadaljevanje poti izbiro, bodisi druge oblike javnega prevoza bodisi varne pešpoti ali območja, izposojo kolesa ali avtomobila in podobno.
Z ekipo smo promet vrnili na politično agendo Evropske unije in veseli me, da nam je na vsa področja prometa uspelo vnesti precej višjo stopnjo digitalizacije, razogljičenja in interoperabilnosti. Z različnimi viri financiranja zagotavljamo razvoj infrastrukture, ki omogoča uporabo sestavljenih oblik prometa. Prihodnost je v čisti, varni, varovani, vključujoči in digitalni oziroma učinkoviti mobilnosti. Vsa naša prizadevanja v zadnjih štirih letih vodijo v to smer z dolgoročnim ciljem – ničelna stopnja onesnaževanja, ničelna stopnja smrtnih nesreč in hudih poškodb ter odprava vseh oblik papirja v delovanju prometnega sistema do leta 2050.
Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Izpit sem opravila leta 1989. Do prvega avtomobila pa sem morala še malo počakati. Svojega prvega sem kupila, ko sem se redno zaposlila v Silicijevi dolini. Bila je rabljena kombilimuzina honda civic. Vozila sem jo do vrnitve v domovino, kjer pa nisem mogla opraviti homologacije, zato sem jo prodala.
Potem so se zvrstili …
Moj naslednji avtomobil je bil renault 9, sledila je honda CRV, potem je bil fiat punto, za njim pa toyota prius hybrid. Zdaj zasebno vozim volvo V60, čeprav trenutno bolj poredko. Zapeljem se do staršev, pa v hribe, k prijateljem, ki so oddaljeni, in po večjih nakupih. V mestu najraje pešačim ali uporabljam kolo.
Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila?
Prihodnost vidim v povezanih mobilnostnih storitvah, ki bodo temeljile na sodobnih poslovnih modelov. Zagotovo se bodo še naprej krepile javne prometne storitve v sodelovanju z zasebnimi, kot na primer storitve po principu delitvene ekonomije. Kar zadeva pogonske sisteme, verjamem, da bo vse več rešitev, ki bodo uporabljale nizkoogljične, obnovljive vire. Zagotovo pa bomo v prihodnjih 30 letih razvili tudi nove rešitve, za katere danes še ne vemo oziroma si jih še ne znamo niti predstavljati.
Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?
Dizelski motor še vedno velja za izjemen tehnološki dosežek. A kakor pogosto poudarjam, problem ni v motorju, ampak v tistem, kar pride iz njega v ozračje. Izpusti iz dizelskega motorja še vedno onesnažujejo okolje. Kot inženirka si vedno znova postavljam vprašanje, zakaj ne izboljšajo motorja, da ne bi več onesnaževal. Tudi EU je sofinancirala številne rešitve, ki bi to omogočile.
Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?
Hibridni pogon igra zelo pomembno vlogo pri razogljičenju prometa. Naša vizija je jasna: ničelna stopnja onesnaževanja, ki ga povzroča promet, do leta 2050. Rešitve, ki bodo to omogočale, bodo vodile ta potrebni preporod. Nas pa čaka še veliko dela tudi na področju krožnega gospodarstva, ki bo poleg čistih vozil omogočilo dostop do čiste energije.
»Če pomislimo, da je avtomobil povprečno v uporabi uro in pol na dan, kaj hitro ugotovimo, da je to ena najslabših investicij.«
Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?
Učinkovitost v prometu je ena naših ključnih prioritet. Sem močno na strani rešitev, ki ne izključujejo zagotavljanja obeh pogojev. Kot sem že poudarila, spodbujam razvoj pogonskih sistemov, ki vodijo k ničelni stopnji onesnaženja in imajo hkrati ustrezen doseg, ki ga ljudje potrebujemo kot del mobilnostnih rešitev. To pa je nekje do 500 kilometrov z enim polnjenjem.
Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?
Srčno upam, da je bil avto, ki ga imam zdaj, moj zadnji takšen nakup. Spodbujam namreč tudi premik v naših glavah, torej premik od lastništva k uporabi storitev. Seveda je pogoj za ta premik razpoložljivost mobilnostnih storitev. Raziskave kažejo, da so za to najbolj dovzetne generacije, mlajše od 25 let, vse bolj pa tudi generacija nad 65 let. Če pomislimo, da je avtomobil povprečno v uporabi uro in pol na dan, kaj hitro ugotovimo, da je to ena najslabših investicij.
Uporabljate javni prevoz?
Da, kadar je na voljo in zadovolji moje mobilnostne potrebe. Na primer, iz Bruslja v Pariz potujem vedno z vlakom. V London tudi.
Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi za vsakdanje potrebe?
Osebno imam zelo rada kolesarjenje. Zame predstavlja svobodo, je zelo učinkovit in hkrati zdrav način prevoza, ki nas ohranja v formi. Dokler sem živela v Ljubljani, je bilo kolo moje pomembno prevozno sredstvo. Imela sem ga tudi v Bruslju, ampak so mi ga žal že ukradli. Zato zdaj še več hodim peš.
Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?
Z vlakom sem se v Sloveniji nazadnje peljala lani septembra, ob ponovnem odprtju potniškega prometa med Ljubljano in Trstom. Kot rečeno, se z vlakom peljem tudi na vse službene poti v London, Amsterdam in Pariz.
Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?
Promet žal ni šel v korak s časom v smislu razvojnih ambicij in potreb sodobne družbe. Veliko je treba nadoknaditi. Osebno stavim na povezane prometne rešitve, ki vključujejo različne oblike prometa glede na razpoložljivost, učinkovitost in potrebe. To pomeni, da kamor se ljudje denimo pripeljejo z avtobusom ali vlakom, imajo tam za nadaljevanje poti izbiro, bodisi druge oblike javnega prevoza bodisi varne pešpoti ali območja, izposojo kolesa ali avtomobila in podobno.Z ekipo smo promet vrnili na politično agendo Evropske unije in veseli me, da nam je na vsa področja prometa uspelo vnesti precej višjo stopnjo digitalizacije, razogljičenja in interoperabilnosti. Z različnimi viri financiranja zagotavljamo razvoj infrastrukture, ki omogoča uporabo sestavljenih oblik prometa. Prihodnost je v čisti, varni, varovani, vključujoči in digitalni oziroma učinkoviti mobilnosti. Vsa naša prizadevanja v zadnjih štirih letih vodijo v to smer z dolgoročnim ciljem – ničelna stopnja onesnaževanja, ničelna stopnja smrtnih nesreč in hudih poškodb ter odprava vseh oblik papirja v delovanju prometnega sistema do leta 2050.
