Ognjemet nasprotij, ki jih veže elektrika

Avtomobilska razstava v Ženevi je tokrat postregla z morda še ne videnim razponom nasprotij, med katerimi se prikazuje kar nekaj množičnih avtomobilov ali njihovih vernih napovedi, pa verjetno doslej največja množica super avtomobilov, ki bodo končali v rokah nekaj izbrancev. Z redkimi izjemami je prevladujoča ena stvar – v njihove pogone tako ali drugače prodira elektrika, bodisi v smislu baterijskih električnih vozil ali pa najrazličnejših vrst hibridov.



Če v ženevskem Palexpu vstopite na razstavni prostor Audija, vas tam ne pričaka le kafeterija z imenom cafe électrique,temveč so tudi vsi razstavljeni avtomobili bodisi baterijski električni modeli ali priključni hibridi. Zelo podobno so v središču BMW-jevega prostora povsema na srugi strani prizorišča trije priključni hibridi. Tako je še marsikje. Proizvajalci se bodo morali namreč že naslednje leto soočiti s še bolj ostrimi emisijskimi zahtevami, njihov povprečni izpust ogljikovega dioksida bo moral znašati največ 95 g/km, kar je bistveno manj kot sedaj (okoli 130 g/km), če pa jih ne bodo izpolnjevali, jih čakajo visoke denarne kazni. Zadeva je še toliko bolj problematična, ker ljudje še kar norijo za bolj potratnimi športnimi terenci, takšen je danes v Evropi skoraj vsak tretji prodani avtomobil.


 
Novosti v Ženevi ne manjka – novi renault clio, ki bo nastajal tudi v Revozu in bo imel prihodnje leto prvič doslej napredni hibridni pogon, njegov tekmec peugeot 208, ki bo lahko že takoj tudi baterijski električni avtomobil, prototip za proizvodnjo skoraj dokončane male električne honde e; tu je cela vrsta priključno- hibridnih izvedenk sicer že znanih avtomobilov  (npr. BMW serije 3, audi A6, peugeot 508, jeep compass …). Tako je kljub dejstvu, da razstava prihaja v času, ko se morda nad avtomobilsko industrijo grmadijo različni temni oblaki. Naj gre za težave tistih proizvajalcev, ki imajo svoje obrate v Veliki Britaniji (brexit), ali za stalno grozečo trgovinsko vojno, ki jo neti ameriški predsednik Donald Trump ali pa za preprosto dejstvo, da se prodaja po vsem svetu umirja, tako na največjem trgu, na Kitajskem, kot v ZDA in za zdaj še najmanj v Evropi.


 
Očitno tudi med najbolj zvezdniškimi razstavami ne bo več dogodka, kjer kar nekaj proizvajalcev ne bi manjkalo. Tako letos v Ženevi ni Forda, Jaguarja in Land Roverja, Hyundaia, Volva (namesto tega je nova znamka Polestar), Opla, Infinitija in Minija. Čeprav je to za Ženevo rekordno število odsotnosti, je vseeno njeno ne preveliko razstavišče dovolj zapolnjeno, predvsem zaradi dejstva, da je Palexpo prizorišče, na katerega s svojimi enkratnimi super izdelki prihajajo mnogo slavna prestižna imena, pa tovrstni povratniki ali popolni novinci, ki si želijo v tem miniaturnem, a hudo bogatem delu trga, odrezati vsaj majhen kos kolača.


 
Kot rečeno je ogromno novih imen (Piech, Arcfox), vrača se Pininfarina, oživlja Hispano Suiza, ne manjka niti naslednji super ferrari F8 tributo in nenazadnje je tu bugatti la voiture noir, ki je nekakšen izraz spoštovanja do nekdanjega modela type 57 SC atlantic. Slednji bo stal skoraj neverjetnih 17 milijonov evrov (16-valjni motor s štirimi turbo polnilniki, moč skoraj 1600 konjev), izdelali pa bodo samo enega in je menda že prodan. Omenimo lahko še švedsko znamko Koenigsegg, ki predstavlja nov superšportni model jesko, pri izpuhu katerega je sodeloval tudi naš Akrapovič.


 
Ženeva je ravno pravšnje prizorišče tudi za prikaz letečega avtomobila, kot je Pal-V liberty, ki da gre zdaj zares v proizvodnjo, tam so tudi gumarji, kot Goodyear, ki predstavljajo bodoče pnevmatike za avtonomna vozila in menda prav za leteče avtomobile …