Pravilno razvrščanje za večjo možnost preživetja
Vedenje voznikov je boljše ob nesrečah, ne pa ob upočasnitvah zaradi zastojev.
Odpri galerijo
Sredinski reševalni pas je za pravočasen prihod na kraj nesreče odločilnega pomena. FOTO: Zavod Reševalni pas
Nesreče na avtocestah so pri nas na žalost nekaj skoraj vsakdanjega. Ni pa še vsakdanje, da bi se vozniki v takšnih primerih pravilno razvrščali in reševalcem omogočili prosto pot. Zavedanje o pomenu pravilnega tovrstnega ravnanja je večje, a veliko dela nas še čaka.
Na avtocestah, prav tako na hitrih cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, pri nas že nekaj časa velja zakon, da se morajo ob ustavljanju ali zastoju prometa vozila na levi umikati proti skrajni levi, vozila na desni pa skrajno desno, čez robno črto, da vmes ostane prostor za reševalna vozila. Ta tako hitreje pridejo do ponesrečencev, s čimer se poveča možnost njihovega preživetja, po nekaterih ocenah tudi za 40 odstotkov.
Pa smo se vozniki tega v praksi, ne le v teoriji, res že naučili? »Tako sam kot moji kolegi vozniki intervencijskih vozil opažamo izrazito izboljšanje, vsekakor pa si želim, da bi se še več voznikov odzvalo pravilno in vsaj sledilo tistim, ki se kulturno razvrščajo na levo ali skrajno desno stran cestišča,« nam je odgovoril Anže Albreht, reševalec gasilec, ki je že pred leti dal pobudo za akcijo Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, potem ko je sam na delu doživel eno takšnih situacij: zaradi nepravilno oblikovanega zastoja se z gasilskim vozilom nikakor niso mogli prebiti naprej, zato je izstopil in mu peš utiral pot, pridružil se mu je še kolega Matej, in na kraj dogodka sta prišla izmučena in za gasilsko delo neuporabna …
»Več kot 55 odstotkov anketiranih voznikov intervencijskih vozil meni, da smo v zadnjih šestih letih priča izboljšanju, tudi sam to opažam. Žal pa je več kot polovica zastojev še vedno slabo formiranih, taki so predvsem zastoji, ki vsakodnevno nastajajo zaradi jutranje ali popoldanske prometne konice, pri čemer je gotovo najbolj kritična ljubljanska obvoznica,« pravi Albreht.
Podobno so v odgovoru zapisali na policiji: da se ob zastojih zaradi prometne nesreče ta zakon že zelo dobro upošteva, manj pa ob zastojih, ki nastanejo zaradi gostega prometa.
Za neupoštevanje opisanega zakona je zagrožena globa 200 evrov, lani so jo policisti izrekli v štirinajstih primerih. Albreht sicer meni, da je policija premalo navzoča na avtocestah, kadar je, pa so policisti napoteni na določen dogodek, in takrat ne moremo pričakovati, da bodo nadzirali prekrškarje, ki ne upoštevajo pravil razvrščanja: »Več voznikov bi prepričali v tvorjenje reševalnega pasu le s kaznovanjem, ki pa v Sloveniji še nikoli ni bilo izvedeno usmerjeno.«
Za izboljšanje našega vedenja, ki lahko odločilno vpliva na to, ali bodo reševalci pravočasni, je poleg kaznovanja verjetno pomembno tudi nadaljnje obveščanje in izobraževanje. »Delo zavoda Reševalni pas je intenzivno, najbolj dejavni smo sicer na družbenih omrežjih, tam dosegajo naše objave več kot sto tisoč ljudi, kar ni malo. Trudimo se odposlati čim več brezplačnih nalepk z rdečo puščico, ki nam jih zagotavlja Dars, in z nalepko tudi posredno ozaveščamo voznike,« pravi Albreht.
V zavodu so letos z donacijo kupili sedem kakovostnih kamer in jih razdelili večjim gasilskim enotam, ki posredujejo ob dogodkih na avtocesti. Spodbudili bi jih radi k snemanju dogajanja med samo vožnjo, posnetke pa bodo uporabili za ozaveščanje, kar se je že večkrat izkazalo za zelo učinkovito.
Vedno, ko pride do ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, morajo vozniki med kolonama vozil takoj oblikovati reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil.
Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča.
Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na drugih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.
Po Albrehtovem mnenju so še naprej potrebne tudi terenske akcije, ki jih imajo sicer 30 na leto, predvsem pa pogrešajo, da bi jih srednje šole večkrat povabile na izvedbo predavanj, s katerimi lahko dijakom, torej bodočim voznikom, na realnih primerih prikažejo, da lep reševalni pas res lahko pomeni ločnico med življenjem ali smrtjo.
Želijo si, da bi Dars vrnil velike transparente o pravilnem razvrščanju na nadvoze, s katerih so jih pred časom odstranili zaradi akcije Varnostna razdalja. Na Darsu so nam na vprašanje o prizadevanjih za boljšo obveščenost med drugim odgovorili, da svoje omrežje opremljajo z novimi portali nad avtocestami, kar da bo omogočilo tudi ustrezno obveščanje o razvrstitvi, poleg tega bodo lahko v ta namen uporabili signalne prikolice z novo animacijo.
Na avtocestah, prav tako na hitrih cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, pri nas že nekaj časa velja zakon, da se morajo ob ustavljanju ali zastoju prometa vozila na levi umikati proti skrajni levi, vozila na desni pa skrajno desno, čez robno črto, da vmes ostane prostor za reševalna vozila. Ta tako hitreje pridejo do ponesrečencev, s čimer se poveča možnost njihovega preživetja, po nekaterih ocenah tudi za 40 odstotkov.
Pa smo se vozniki tega v praksi, ne le v teoriji, res že naučili? »Tako sam kot moji kolegi vozniki intervencijskih vozil opažamo izrazito izboljšanje, vsekakor pa si želim, da bi se še več voznikov odzvalo pravilno in vsaj sledilo tistim, ki se kulturno razvrščajo na levo ali skrajno desno stran cestišča,« nam je odgovoril Anže Albreht, reševalec gasilec, ki je že pred leti dal pobudo za akcijo Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, potem ko je sam na delu doživel eno takšnih situacij: zaradi nepravilno oblikovanega zastoja se z gasilskim vozilom nikakor niso mogli prebiti naprej, zato je izstopil in mu peš utiral pot, pridružil se mu je še kolega Matej, in na kraj dogodka sta prišla izmučena in za gasilsko delo neuporabna …
Tako se oblikuje sredinski reševalni pas. FOTO: Delo
»Več kot 55 odstotkov anketiranih voznikov intervencijskih vozil meni, da smo v zadnjih šestih letih priča izboljšanju, tudi sam to opažam. Žal pa je več kot polovica zastojev še vedno slabo formiranih, taki so predvsem zastoji, ki vsakodnevno nastajajo zaradi jutranje ali popoldanske prometne konice, pri čemer je gotovo najbolj kritična ljubljanska obvoznica,« pravi Albreht.
Podobno so v odgovoru zapisali na policiji: da se ob zastojih zaradi prometne nesreče ta zakon že zelo dobro upošteva, manj pa ob zastojih, ki nastanejo zaradi gostega prometa.
Premalo kazni?
Za neupoštevanje opisanega zakona je zagrožena globa 200 evrov, lani so jo policisti izrekli v štirinajstih primerih. Albreht sicer meni, da je policija premalo navzoča na avtocestah, kadar je, pa so policisti napoteni na določen dogodek, in takrat ne moremo pričakovati, da bodo nadzirali prekrškarje, ki ne upoštevajo pravil razvrščanja: »Več voznikov bi prepričali v tvorjenje reševalnega pasu le s kaznovanjem, ki pa v Sloveniji še nikoli ni bilo izvedeno usmerjeno.«
Sredinski reševalni pas je za pravočasen prihod na kraj nesreče odločilnega pomena. FOTO: zavod Reševalni pas
Za izboljšanje našega vedenja, ki lahko odločilno vpliva na to, ali bodo reševalci pravočasni, je poleg kaznovanja verjetno pomembno tudi nadaljnje obveščanje in izobraževanje. »Delo zavoda Reševalni pas je intenzivno, najbolj dejavni smo sicer na družbenih omrežjih, tam dosegajo naše objave več kot sto tisoč ljudi, kar ni malo. Trudimo se odposlati čim več brezplačnih nalepk z rdečo puščico, ki nam jih zagotavlja Dars, in z nalepko tudi posredno ozaveščamo voznike,« pravi Albreht.
V zavodu so letos z donacijo kupili sedem kakovostnih kamer in jih razdelili večjim gasilskim enotam, ki posredujejo ob dogodkih na avtocesti. Spodbudili bi jih radi k snemanju dogajanja med samo vožnjo, posnetke pa bodo uporabili za ozaveščanje, kar se je že večkrat izkazalo za zelo učinkovito.
Vedno, ko pride do ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, morajo vozniki med kolonama vozil takoj oblikovati reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil.
Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča.
Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na drugih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.
Po Albrehtovem mnenju so še naprej potrebne tudi terenske akcije, ki jih imajo sicer 30 na leto, predvsem pa pogrešajo, da bi jih srednje šole večkrat povabile na izvedbo predavanj, s katerimi lahko dijakom, torej bodočim voznikom, na realnih primerih prikažejo, da lep reševalni pas res lahko pomeni ločnico med življenjem ali smrtjo.
Želijo si, da bi Dars vrnil velike transparente o pravilnem razvrščanju na nadvoze, s katerih so jih pred časom odstranili zaradi akcije Varnostna razdalja. Na Darsu so nam na vprašanje o prizadevanjih za boljšo obveščenost med drugim odgovorili, da svoje omrežje opremljajo z novimi portali nad avtocestami, kar da bo omogočilo tudi ustrezno obveščanje o razvrstitvi, poleg tega bodo lahko v ta namen uporabili signalne prikolice z novo animacijo.
