Prepovedal bi reklame ob avtocestah

11 vprašanj za Matjaža Gamsa

Objavljeno
30. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
30. oktober 2019 06.00
Matjaž Gams
Foto Jože Suhadolnik
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Matjaž Gams, vodja odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan in državni svetnik.


Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?


Pred skoraj pol stoletja. Fičko, smo bili pač v Jugoslaviji.


Potem so se zvrstili …


Preveč je bilo vseh, predzadnji je bil citroën C8, pred njim volkswagen sharan.


Danes vozite?


Mazdo CX-5, štirikolesni pogon, 2200-kubičen, avtomatik, star štiri leta, kar nekaj elektronskih dodatkov, recimo sam zavira, aktivni tempomat, tresenje volana ob prekoračitvi robne črte, opozori, če sem preutrujen ... Malo slabše je tresenje na manjših grbinah po asfaltu. Najslabši pa je sistem za prepoznavo govora, ki praktično nikoli ne ugane ne slovenske ne angleške besede.
Drugače pa je to kakovosten avto in ga je užitek voziti na vseh terenih.


Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?


Bodočnost je »potem« lahko napovedovati, vnaprej nekaj težje. Dizlu se slabo piše, pa vseeno pokuri manj goriva in pri vožnji po avtocesti proizvede manj CO2, ima pa žal druge negativne učinke, ki so posebej škodljivi v mestu. Novi dizli so bistveno bolj ekološki kot starejši, tako da je res težko reči, kaj bo.


Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?


Poskusov z električnimi avtomobili je bilo več v zadnjih nekaj desetih letih. Šele s Teslo pa se je začela nova doba, ne samo z električnimi avtomobili, ampak tudi glede uvedbe robotizacije v tovarnah. Tesla z avtonomnim načinom je šestkrat varnejši kot klasični avto. S stališča prehoda na ekološko vzdržen promet, hibridni ne prinesejo kaj dosti že zaradi izdelave – električni avto nima zgorevanja, izpuhov, olja, tudi premičnih delov je neprimerno manj, medtem ko ima hibridni obe tehnologiji.


Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?


Pri meni sta užitek in varnost vožnje pomembnejša od drugih komponent. Najbolj imam slabo vest na avtocesti, kjer vsakih 10 km/h nad 100 km/h pomeni več kot 10-odstotno povečanje škodovanja okolju. Promet je kar glavni onesnaževalec Slovenije, še posebej prek avtocest, kjer mrgoli tranzitnih tovornjakov. Eden uničuje ceste kot 10.000 osebnih avtomobilov.


Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?


Trenutno navijam za električnega. Upam, da se bo za okoli 40.000 evrov dalo dobiti kaj zanimivega. Skrbi me samo ena zatajevana dilema – kdaj je treba menjati baterije in koliko to stane.


Uporabljate javni prevoz?


Redko. Iz zaledja Ljubljane se pripeljem v službo, po Ljubljani hodim peš, če le vreme dopušča.


Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi za vsakdanje potrebe?


Kolesarjenje je moja priljubljena rekreacija, čeprav se vozim čisto ljubiteljsko, brez dirkaških rekordov.


Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?


Pred nekaj leti. Že desetletja se sprašujem, zakaj Evropa ne uvede hitrih vlakov vsaj čez vse članice EU in za to sistemsko nameni kredite. Pred kratkim sem bil v Maroku, kjer imajo hitri vlak. Kitajska ima dve tretjini vseh prog za hitre vlake na svetu in še naprej hitro rastejo. Ne vem, kaj se dogaja v glavah evropskih in slovenskih načrtovalcev, ki recimo navijajo za 10.000 vetrnic namesto ene jedrske elektrarne v Sloveniji ali pa za nove in nove avtoceste poleg sedanjih. Kitajska je Sloveniji ponudila relativno ugodno izdelavo proge za hitri vlak, vendar menim, da bi to morala izpeljati Evropska unija. Tako pa imamo slab zrak zlasti v mestih, prezasedene ceste, kolone, zastoje in nesreče na avtocestah.


Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu?


Glavna pomanjkljivost je v glavah naših vodij. Na prvi pogled vidiš, kaj vse bi se dalo popraviti praktično na vsakem kilometru ceste, recimo semaforsko križišče zamenjati s krožiščem ali pa prepovedati reklame ob avtocestah. Kot državnemu svetniku mi je skupaj s kolegi uspelo, da se avtonomna vozila lahko uporabljajo v Sloveniji, pripravljam pa še nekaj predlogov, recimo, da mora tovornjak, ko ga začne prehitevati drug tovornjak, zmanjšati hitrost za 10 km/h, ali pa ga čaka kazen. Zbiram pripombe na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in bom nekaj najboljših dal v formalno proceduro sprejemanja.