Pri novih bencin, pri rabljenih iz uvoza dizel
Slovenski avtomobilski trg in pogoni: Spremenjen okus pri novih avtih, pri rabljenih (še) ne
Odpri galerijo
Rabljeni avtomobili imajo vselej svoje kupce. Veliko jih pride iz uvoza in ti so skoraj vsi dizelski.
Foto Gašper Boncelj
Medtem ko se v Sloveniji pri prodaji novih avtomobilov trend izbire pogona močno spreminja in bencinski motorji vse bolj prevladujejo, pa to po svoje negira povsem nasprotno stanje pri uvozu rabljenih, pri katerih je dizelski pogon še vedno skoraj absolutna izbira.
Preden se bolj posvetimo rabljenim, za občutek nekaj podatkov o trgu novih avtomobilov pri nas. Ta je po nekajletni rasti letos tako kot še marsikje v Evropi v upadanju, uradno v štirih mesecih za nekaj manj kot 5 odstotkov (skupno nekaj manj kot 26 tisoč vozil), seveda pa je v teh številkah še kar nekaj enodnevnih registracij, tako da je realno trg manjši. Najbolj značilno je povečevanje tržnega deleža bencinskih motorjev, ki je po podatkih Evropskega avtomobilskega panožnega združenja Acea v prvem letošnjem četrtletju v Sloveniji dosegel že 68 odstotkov, kar je tudi več od evropskega povprečja, ki znaša 60 odstotkov, medtem ko je dizel pri nas upadel pod 30 odstotkov, alternativno gnani avtomobili pa se ne morejo premakniti z borih treh odstotkov.
»Dejstvo je, da imajo znamke zdaj v ponudbi veliko več bencinskih motorjev in njihovo prodajo očitno tudi bolj spodbujajo (kako je z njihovo (ne)varčnostjo, je neka druga tema), ne nazadnje je kak kupec pozoren tudi na morebitne ovire, na katere bi z dizlom v bodoče lahko naletel v Evropi,« pravi Robert Zaletel, tržni analitik pri družbi Jato Dynamics.
Je pa potrebno omeniti, da statistika med bencinske avtomobile od nekdaj vključuje tudi samopolnilne hibride in blage hibride, kjer je osnova bencinski motor, temu pa pomaga elektrika. Posebej blagih hibridov naj bo na trgu postopoma več.
Kako pa je pri rabljenih avtomobilih? Trg je seveda v tem delu manj pregleden, a nekatere številke ali ocene obstajajo. Del prodaje rabljenih avtomobilov predstavlja uvoz iz tujine – v letošnjih prvih štirih mesecih je bilo podatkih Eurotaxa prvič registriranih 11.800 rabljenih vozil, od katerih jih je bilo tako kot lani kar 90 odstotkov dizelskih. Znotraj tega je bilo 57 odstotkov takšnih, ki izpolnjujejo okoljski standard evro6, 32 odstotkov evro5 in potem drugih.
»Tu ni sprememb in mislim, da jih še nekaj časa ne bo. V zahodni Evropi dizelskim avtom pada cena in pri nas je zanje še vedno veliko zanimanje. Največkrat so stari štiri do pet let, to so avtomobil, ki so bili v poslovnem najemu, sklenjenem za takšno obdobje,« pravi Dejan Butinar, vodja programa pri Eurotaxu. Med znamkami, ki so najbolj zastopane v uvozu, je vodilni Volkswagen (petina vseh vozil), skupaj s prestižnimi znamkami (Audi, BMW, Mercedes) predstavljajo nemški avtomobili polovico vseh, za njimi imajo opaznejši delež še renaulti, citroëni, fordi, škode in volvi.
Glede obsega uvoza rabljenih letošnji štirimesečni podatek kaže na podobno celoletno raven kot lani (36 tisoč), čeravno naš sogovornik pravi, da ta trg ni vselej kar konstanta in ima tudi lahko nihanja. Na trgu novih je namreč veliko akcij financiranja in je treba premisliti, ali vzeti novega ali rabljenega.
Precej rabljenih se pri nas proda tudi brez uvoza, recimo pri menjavi staro za novo, a ker je, kot rečeno, prodaja novih manjša, je tudi teh menjav manj. »V zadnjem času se opazi, da z zmanjšanjem posla z novimi ravno tako rahlo upada prodaja rabljenih, kar je predvsem povezano z manjšim obiskom avtosalonov in s tem manj možnostmi za prodajo. Poleg tega so cene za rabljena vozila na našem trgu ostale visoke, saj veliko ljudi pričakuje, da bodo za svoja vozila lahko iztržili več. Na ravni prvih petih mesecev nam je sicer uspelo doseči rast prodaje rabljenih vozil, a predvsem z uvozom modelov, ki so tržno zanimivi,« nam je odgovoril Andraž Ogrinc, ki pri podjetju KMAG (znamka Kia in sestrsko podjetje Volvo) vodi prodajo rabljenih vozil.
Sogovornik dodaja, da se sicer že opaža večje zanimanje za bencinski pogon, ki pa ga je na trgu še vedno premalo, da bi lahko konkretno tekmoval s količino rabljenih vozil z dizelskim pogonom, saj so vozila, ki so naprodaj na slovenskem trgu, stara več kot tri leta in takrat na trgu novih še ni bilo takšnega povpraševanja po bencinskih pogonih. Poleg tega se tudi po njegovih besedah v tujini cene dizelskih vozil, ki se vračajo iz poslovnega najema, še znižujejo, najbolj so zanimiva tista v razponu med 10 in 20 tisoč evri. Poleg prej omenjenih hišnih znamk je pri njih največ povpraševanja po avtomobilih različnih nemških in francoskih znamk; med modeli se stranke manj odločajo za rabljene enoprostorce in karavane, pač pa bolj za rabljene športne terence.
»Pri nas ljudje iščejo predvsem avtomobile, stare od tri do pet let, po ceni od 10 do 15 tisoč evrov. V glavnem jih dobivamo iz uvoza in za zdaj predvsem dizelske, bencinski so pač predragi. Ljudje se sicer zanimajo tudi za bencinske, a ne po zanje previsoki ceni,« pa pove Zlatko Žunič, prodajni specialist v centru za rabljene avtomobile pri podjetju Summit Avto. Verjetno bo moral evropski in slovenski aktualni trend bencinskega pogona trajati še vsaj nekaj časa, da bo teh avtomobilov več v ponudbi tudi rabljenih. Glede obsega prodaje rabljenih meni, da kake velike rasti ni več pričakovati, saj je različnih trgovcev že zdaj zelo veliko.
Preden se bolj posvetimo rabljenim, za občutek nekaj podatkov o trgu novih avtomobilov pri nas. Ta je po nekajletni rasti letos tako kot še marsikje v Evropi v upadanju, uradno v štirih mesecih za nekaj manj kot 5 odstotkov (skupno nekaj manj kot 26 tisoč vozil), seveda pa je v teh številkah še kar nekaj enodnevnih registracij, tako da je realno trg manjši. Najbolj značilno je povečevanje tržnega deleža bencinskih motorjev, ki je po podatkih Evropskega avtomobilskega panožnega združenja Acea v prvem letošnjem četrtletju v Sloveniji dosegel že 68 odstotkov, kar je tudi več od evropskega povprečja, ki znaša 60 odstotkov, medtem ko je dizel pri nas upadel pod 30 odstotkov, alternativno gnani avtomobili pa se ne morejo premakniti z borih treh odstotkov.
Kako kupiti rabljen avtomobil?
Nakup rabljenega vozila se zlahka spremeni v nočno moro, ki nam uničuje živce in prazni denarnico. Na kaj je treba biti pozoren med ogledom in preizkusno vožnjo z rabljenim avtomobilom? Kako ločiti dober nakup od slabega? Na trgu je veliko prodajalcev rabljenih vozil, ki obljubljajo marsikaj. A realnost je pogosto drugačna. Nekateri avtomobili imajo prilagojene kilometre, zgolj navidezno popravljene zarjavele ali poškodovane karoserijske dele in obnovljene le najbolj vidne elemente notranjosti. Pregled naj bo zato natančen in skrben. Vključevati mora ogled zunanjosti in notranjosti, preverjanje delovanja vseh sklopov opreme ter preizkus motorja, podvozja, krmilnega in zavornega sistema med vožnjo. Če nam vozilo po pregledu ustreza, se s prodajalcem dogovorimo za primerno ceno in opravimo nakup, ki ga sklenemo s prepisom lastništva. Pri tem si vzamemo dovolj časa za razmislek brez evforije in brezglavega hitenja. Avtomobil kupujemo večinoma za daljše obdobje in vsaka nedoslednost pri pregledu se nam lahko maščuje.
10 ključnih elementov za nakup dobrega rabljenega avtomobila:
– previdnost je boljša od naglice
– karoserija naj bo med pregledom čista in suha
– letnice izdelave stekel naj bodo enake
– obraba volana, pedalov in sedežev pove marsikaj
– preverimo delovanje vseh naprav
– ohranjenost podvozja je odvisna od vzdrževanja in prevoženih kilometrov – neenakomerna obraba pnevmatik odkriva napake podvozja
– blažilnike in morebitno zračnost podvozja preverimo med vožnjo
– delovanje motorja preverimo v hladnem in vročem stanju
– izpolnjena servisna knjižica še ni jamstvo, da je vozilo brezhibno.
Bruno Kuzmin
Nakup rabljenega vozila se zlahka spremeni v nočno moro, ki nam uničuje živce in prazni denarnico. Na kaj je treba biti pozoren med ogledom in preizkusno vožnjo z rabljenim avtomobilom? Kako ločiti dober nakup od slabega? Na trgu je veliko prodajalcev rabljenih vozil, ki obljubljajo marsikaj. A realnost je pogosto drugačna. Nekateri avtomobili imajo prilagojene kilometre, zgolj navidezno popravljene zarjavele ali poškodovane karoserijske dele in obnovljene le najbolj vidne elemente notranjosti. Pregled naj bo zato natančen in skrben. Vključevati mora ogled zunanjosti in notranjosti, preverjanje delovanja vseh sklopov opreme ter preizkus motorja, podvozja, krmilnega in zavornega sistema med vožnjo. Če nam vozilo po pregledu ustreza, se s prodajalcem dogovorimo za primerno ceno in opravimo nakup, ki ga sklenemo s prepisom lastništva. Pri tem si vzamemo dovolj časa za razmislek brez evforije in brezglavega hitenja. Avtomobil kupujemo večinoma za daljše obdobje in vsaka nedoslednost pri pregledu se nam lahko maščuje.
10 ključnih elementov za nakup dobrega rabljenega avtomobila:
– previdnost je boljša od naglice
– karoserija naj bo med pregledom čista in suha
– letnice izdelave stekel naj bodo enake
– obraba volana, pedalov in sedežev pove marsikaj
– preverimo delovanje vseh naprav
– ohranjenost podvozja je odvisna od vzdrževanja in prevoženih kilometrov – neenakomerna obraba pnevmatik odkriva napake podvozja
– blažilnike in morebitno zračnost podvozja preverimo med vožnjo
– delovanje motorja preverimo v hladnem in vročem stanju
– izpolnjena servisna knjižica še ni jamstvo, da je vozilo brezhibno.
Bruno Kuzmin
»Dejstvo je, da imajo znamke zdaj v ponudbi veliko več bencinskih motorjev in njihovo prodajo očitno tudi bolj spodbujajo (kako je z njihovo (ne)varčnostjo, je neka druga tema), ne nazadnje je kak kupec pozoren tudi na morebitne ovire, na katere bi z dizlom v bodoče lahko naletel v Evropi,« pravi Robert Zaletel, tržni analitik pri družbi Jato Dynamics.
Je pa potrebno omeniti, da statistika med bencinske avtomobile od nekdaj vključuje tudi samopolnilne hibride in blage hibride, kjer je osnova bencinski motor, temu pa pomaga elektrika. Posebej blagih hibridov naj bo na trgu postopoma več.
Pri rabljenih drugačna pogonska zgodba
Kako pa je pri rabljenih avtomobilih? Trg je seveda v tem delu manj pregleden, a nekatere številke ali ocene obstajajo. Del prodaje rabljenih avtomobilov predstavlja uvoz iz tujine – v letošnjih prvih štirih mesecih je bilo podatkih Eurotaxa prvič registriranih 11.800 rabljenih vozil, od katerih jih je bilo tako kot lani kar 90 odstotkov dizelskih. Znotraj tega je bilo 57 odstotkov takšnih, ki izpolnjujejo okoljski standard evro6, 32 odstotkov evro5 in potem drugih.
»Tu ni sprememb in mislim, da jih še nekaj časa ne bo. V zahodni Evropi dizelskim avtom pada cena in pri nas je zanje še vedno veliko zanimanje. Največkrat so stari štiri do pet let, to so avtomobil, ki so bili v poslovnem najemu, sklenjenem za takšno obdobje,« pravi Dejan Butinar, vodja programa pri Eurotaxu. Med znamkami, ki so najbolj zastopane v uvozu, je vodilni Volkswagen (petina vseh vozil), skupaj s prestižnimi znamkami (Audi, BMW, Mercedes) predstavljajo nemški avtomobili polovico vseh, za njimi imajo opaznejši delež še renaulti, citroëni, fordi, škode in volvi.
Glede obsega uvoza rabljenih letošnji štirimesečni podatek kaže na podobno celoletno raven kot lani (36 tisoč), čeravno naš sogovornik pravi, da ta trg ni vselej kar konstanta in ima tudi lahko nihanja. Na trgu novih je namreč veliko akcij financiranja in je treba premisliti, ali vzeti novega ali rabljenega.
ddd
Precej rabljenih se pri nas proda tudi brez uvoza, recimo pri menjavi staro za novo, a ker je, kot rečeno, prodaja novih manjša, je tudi teh menjav manj. »V zadnjem času se opazi, da z zmanjšanjem posla z novimi ravno tako rahlo upada prodaja rabljenih, kar je predvsem povezano z manjšim obiskom avtosalonov in s tem manj možnostmi za prodajo. Poleg tega so cene za rabljena vozila na našem trgu ostale visoke, saj veliko ljudi pričakuje, da bodo za svoja vozila lahko iztržili več. Na ravni prvih petih mesecev nam je sicer uspelo doseči rast prodaje rabljenih vozil, a predvsem z uvozom modelov, ki so tržno zanimivi,« nam je odgovoril Andraž Ogrinc, ki pri podjetju KMAG (znamka Kia in sestrsko podjetje Volvo) vodi prodajo rabljenih vozil.
Od 10 do 20 tisoč evrov
Sogovornik dodaja, da se sicer že opaža večje zanimanje za bencinski pogon, ki pa ga je na trgu še vedno premalo, da bi lahko konkretno tekmoval s količino rabljenih vozil z dizelskim pogonom, saj so vozila, ki so naprodaj na slovenskem trgu, stara več kot tri leta in takrat na trgu novih še ni bilo takšnega povpraševanja po bencinskih pogonih. Poleg tega se tudi po njegovih besedah v tujini cene dizelskih vozil, ki se vračajo iz poslovnega najema, še znižujejo, najbolj so zanimiva tista v razponu med 10 in 20 tisoč evri. Poleg prej omenjenih hišnih znamk je pri njih največ povpraševanja po avtomobilih različnih nemških in francoskih znamk; med modeli se stranke manj odločajo za rabljene enoprostorce in karavane, pač pa bolj za rabljene športne terence.
»Pri nas ljudje iščejo predvsem avtomobile, stare od tri do pet let, po ceni od 10 do 15 tisoč evrov. V glavnem jih dobivamo iz uvoza in za zdaj predvsem dizelske, bencinski so pač predragi. Ljudje se sicer zanimajo tudi za bencinske, a ne po zanje previsoki ceni,« pa pove Zlatko Žunič, prodajni specialist v centru za rabljene avtomobile pri podjetju Summit Avto. Verjetno bo moral evropski in slovenski aktualni trend bencinskega pogona trajati še vsaj nekaj časa, da bo teh avtomobilov več v ponudbi tudi rabljenih. Glede obsega prodaje rabljenih meni, da kake velike rasti ni več pričakovati, saj je različnih trgovcev že zdaj zelo veliko.
