Prihodnost dizelskih motorjev ni tako črna

Tokrat je naša vprašanja odgovorjal dr. Peter Novak, energetik in neortodoksni okoljevarstvenik.

Objavljeno
21. april 2019 14.00
Posodobljeno
21. april 2019 14.00
Peter Novak. FOTO: Jože Suhadolnik
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal prof. dr. Peter Novak, energetik in neortodoksni okoljevarstvenik.


Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?


Leta 1963, moj prvi avto je bila zastava 600 oziroma fičo.


Potem so se zvrstili … Danes vozite? In zakaj?


Fiat 124, lada, nissan primera, zapovrstjo dve hyundai sonati, citroën C5 in zdaj imam citroën C5 karavan z 1,6-litrskim dizlom. Zakaj? Zato, ker je udoben, prostoren in zelo ekonomičen.


Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila?


Pogonski agregati za vozila se bodo postopno spreminjali. Imeli bomo majhne električne avtomobile za mestno vožnjo. Hibridna vozila za daljše vožnje in vozila na stisnjeni naravni ali umetni metan ter seveda tudi vozila na tekoče sintetično gorivo iz vodika in biomase, metanol ali podobno.


Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?


Prihodnost dizelskih motorjev ni tako črna, kot se zdaj vidi. Ostali bodo še dolgo, kot pogonski agregati za tovorna vozila in nedvomno vsaj še deset let tudi v osebnih vozilih, saj so z dodatkom adblue čistejši kot nekateri bencinski motorji. Poleg tega imamo tehnologije za pridobivanje sintetičnega dizla iz biomase z metodo posebne katalize, ki dosegajo ničelno emisijo CO2 (recirkulirajo ogljik iz biomase).


Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?


Brez dvoma ima največjo prednost hibridni pogon z uporabo sintetičnega metana ali pa metanola.


Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?


To ni izbira. Oboje mora biti izpolnjeno v največji mogoči meri.


Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?


Če bo vse po sreči, bo to hibridno vozilo na sintetični metanol, pridobljen iz solarnega vodika in biomase.


Uporabljate javni prevoz?


Tudi, predvsem za obiske v središču mesta.


Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?


Ne več, ker je varnost pomembnejša od prednosti uporabe kolesa v mestu.


Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?


Pred pol leta.


Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?


Pomanjkljivosti ni veliko in bi se jih dalo hitro odpraviti, na primer redno vzdrževanje voznih površin, posebno na linijah javnega prometa, primerno postavljanje prometnih znakov, saj so znaki za konec omejitev hitrosti pogosto postavljeni nesmiselno. Kolesarske steze morajo biti višinsko ločene od voznih površin za motorna vozila, zavzemam se tudi za gradnjo več krožišč. Oznake ulic so težko vidne in pogosto odmaknjene od odcepa. Razmisliti bi bilo treba o ameriškem označevanju ulic (nad cesto in postavljanje semaforjev na nasprotni strani križišča) in zadnje, kar je zelo pomembno, čim prej je treba uvesti zavijanje na desno ob rdeči luči, ko pešcev ni na prehodu.